Saj sploh ni pomembno, ali je Marilyn Monroe dejansko spala gola in na koži imela le nekaj kapljic slovitega parfuma Chanel no. 5. In morda ni niti pomembno, da je ta parfum krojil zgodovino mode in lepote, da je pred sto leti nastal v sodelovanju z gospodom, ki je ustvarjal parfume za carje, in da se je nahajal v tako minimalistično dizajnerski steklenički, da je vsem vzela dih. Morda je najbolj pomembno to, da je, na takšen ali drugačen način, Chanel no. 5 del naše zgodovine. Ženske, pristne in edinstvene.
Upam si trditi, da vsaka izmed nas pozna vsaj eno osebo, ki ga nosi. Ali osebo, ki je nora nanj in ga je v preteklosti nosila. Mene spominja na mamo, ker se prav ta dišava nahaja v njeni kopalnici, tik pod ogledalom in prav zaradi ogledala dvojno odseva svojo lepoto: preprosto in pristno. Priznam: nisem ga marala. Dolgo sem bila prepričana, da je Chanel no. 5 parfum za starejše ženske, vonj z zgodovino, ki je nisem želela imeti, še manj pa začutiti na koži. In potem, zelo počasi, subtilno, prefinjeno, se je ta dišava pretihotapila do mene, najprej v vlogi mila, potem v pudrasti verziji, nakar tekočega mila za telo, kreme in, končno, tudi parfuma. Ni med mojimi najljubšimi, a ima svoj čar in zdaj res ne mislim, da je samo za zrele ženske.
Kot pri vsakem Chanel izdelku pri tej dišavi velja, da si ob nakupu prilastiš delček Coco, ki je sploh tukaj še kako prisotna. Kot bi ta steklenička ujela njen duh, sanje in vizijo, zato me ne čudi, da je bila tolikokrat razstavljena, da je bila predmet televizijskih prispevkov, filmov za veliko platno, da je v svoji zgodovini privabila toliko znanih obrazov in vedno ostala večna. Tu in tam so bile tudi interpretacije vonja, a osnova ostaja ista: skrivnostna in edinstvena. Če pomislim, da so že leta 1921 ženske nosile isto dišavo, ki jo danes lahko zavohamo na ulicah, no, se mi zdi prav neverjetno. In legenda pravi, da se proda ena dišava vsakih 33 sekund, zato današnji svet, drage moje, kljub vsemu diši prav po Chanelu no. 5.
Vse naj naj naj in še kaj pridi do mene.
