Prihaja tisto čudovito obdobje, ga prav čutim v zraku. Težko ga opredelim, a mislim, da je zelo povezano z lepo sezono. Obdobje lahkih oblačil in misli, ki postanejo prosojne kot oblaki. Obdobje kave na terasi in bosih nog, ki tekajo po travi. Veselim se konca televizijske sezone, ker postane vsak maj dovolj naporen, tako da si prav zaželim oddih, manj make-upa, manj novih oblek, manj vsega. Ne vem, če grem ravno v minimalistično smer, a prej bi rekla, da v meni naraste želja po knjigah, počitku in sezoni, ki je vsekakor manj zahtevna. Vsako jutro iščem sonce in ga še vedno ni, vsaj ne tako, kot bi si želela. Pa vendar, drage moje, v meni sije močno in neustavljivo, kar je najbolj pomembno.
Hrana za telo ni dovolj, potrebujem tudi hrano za dušo
V obliki knjig, dobre večerje, kave v Trstu, klepeta s prijateljico. V resnici je tega veliko, a nikakor preveč. Vem, da vse pozabimo na dušo, ker nimamo časa in seveda živimo v polnem sindrom, ki od nas zahteva, da postavimo vse ostale na prvo mesto. Me pa … če bo čas, pač bo, sicer pa tudi prav. Zdi se mi, da se vsak dan znova znebim koščka te mentalitete in morda je že res, da koraki niso najbolj hitri, so pa vztrajni in jih zato zaznam.
Srednje visoke pete niso tako slabe
V New Yorku sem imela celo debato s Sofio, ki je že moja mini svetovalka, na temo pet … Visoke so super, srednje pa, saj veste, postarajo, so starikave, niso tako seksi in podobno. Se strinjam, a v srednjih petah te sezone je vseeno nekaj zanimivega. Kitten sem že osvojila, zdaj imam 8-centimeterske, ki si jih je omislila Sarah Jessica Parker. Nora sem na njene modele in kljub temu, da ni bila peta super visoka, sem jih nabavila. In veste, kaj? Jih tudi pridno nosim, brez nogavic, zato me boli grlo, a pustimo zdaj sezonske detajle …
Ne zanimajo me zunanje ovire, le notranje
Ker zunanje premostim, spregledam, izberem drugo pot, prezrem. Notranje pa … to so tiste male, velike gore, ki jih moramo brusiti sami. Največkrat je tako, da nimamo veliko moči, motivacije ali volje, ampak one ostajajo tam, se ne premaknejo in strpno čakajo, da se jim bomo posvetili. Brusi danes in brusi jutri, na koncu se le spremeniš. Ker ne verjamem, da “sem jaz pač takšna”; če si nisem najbolj všeč, bom naredila vse, da zadevo spremenim.
Več dajati in manj zahtevati
Govorim predvsem o prijaznosti. Dobra beseda ali prijazen nasmeh nič ne staneta. Se preprosto zgodita in ko nam vse to postane navada, ugotovimo, da z lahkoto okužimo tudi druge. Pred kratkim sem bila v novi restavraciji na obali in se prav težko sprijaznila z neprijaznostjo in nejevoljo natakarja. Gledala sem mladega človeka, ki se ni niti polkrat nasmejal, pa se mi je zasmilil zato, ker v življenju zamudi veliko. Morda je imel slab dan, a sama se nisem pustila motiti in mu pokazala vse zobe, z najširšimi nasmehi, ki jih premorem. Večkrat.
Izberem pogum
Nekako je tako, da puške v koruzo ne vržem in je ne bom nikoli. Razlog je preprost: imam svojo zgodbo in svoj prav, zato stojim za tem. Ker srečujem različne ljudi, tako kot najbrž ve, mi je jasno, da vsi niso narejeni po moji meri. Izberem pogum zato, da se z njimi soočam, in pogum, zato, da branim svojo dušo. Nisem žrtev in nikoli ne bom. Ta položaj mi preprosto ni blizu in če se počutim ranjeno zaradi drugih, zelo hitro priklopim na: Koliko je ta človek pomemben v tvojem življenju? Nakar ugotovim, da največkrat zelo malo, zato grem z mirno dušo in čisto vestjo naprej.
Drage moje, čakam vas danes ob 20.00 za novo oddajo o modi Glitter z Lorello. Obljubim vam veliko čarobnega!
