#8 Moje življenje, moja pravila

Pišem o pravilih in ugotavljam, da si skoraj vsak dan izmislim novo. A ne v smislu ovire, prej bi rekla zato, da sama sebi pomagam slediti viziji, ki je včasih zelo jasna in drugič nekoliko manj, še dobro, da ostajajo cilji isti. Danes lahko torej zapišem, da je najpogumnejša stvar, ki jo lahko naredimo, dejstvo, da vsako jutro znova izberemo dobro voljo. Ne glede na vse. In poskusimo čim manj kritizirati zato, ker tudi naš dom ni popolnoma pospravljen, zato nima smisla, da šnofamo po drugih. In še nekaj, drage moje, Charlie Chaplin je nekoč povedal modrost: če vedno gledaš proti tlom, potem ne misli, da boš našel mavrico. In danes je takšen dan, ko slavim prav vse mavrice na svetu, predvsem pa mojo in, uganite, postavim prav sebe na prvo mesto.

Knjige za dušo so prioriteta

Imam jih na nočni omarici in ugotavljam, da sem jih noro pogrešala. Ampak novo leto je nedvomno čas za nova pravila, nove cilje in zaobljube, ki se jih mislim držati. Med temi je tudi branje knjig, da ne pozabim, kako je v življenju pomembno, da se vsak dan naučiš kaj novega in odpreš srce za stvari, ki še pridejo. Takih knjig je pri meni na pretek, imam občutek, da bi vam bile zelo všeč, tako všeč, da bi lahko ustanovile bralni krožek. In kdo ve, morda nas to še čaka!

Malo norosti ne škodi

In sami določimo dozo, ki je včasih ogromna, drugič nekoliko manj. Nora sem takrat, ko se vržem v prazno, pričakam novo avanturo in potem pomislim, da jih imam 44 in je morda čas, da se malo ustavim. A kaj ko se le korak kasneje nasmejim na ves glas in pomislim, da so leta zelo relativna in prav gotovo je tako, da jih imam v duši 25 in sumim, da bo tako še kar nekaj časa, oziroma do trenutka, ko se bom suvereno odločila, da bo drugače.

Potrebujem pravo prijateljstvo

Tako, kot si ga predstavljam jaz. S telefonskimi klici, pico, kavo, solzami in smehom, z dopustom pod borovcem na plaži, potem v koči na snegu, kasneje doma z najljubšo nadaljevanko. Ženska družba in ženska energija, ki jo težko zamenjam za karkoli drugega. Všeč mi je to druženje, a težko je najti pristne ljudi in sorodne duše, ki te 100 % razumejo ter vzamejo za svojo. Ko pa se zgodi, je neprecenljivo.

Včasih ne razumem, a najbrž mi ni dano

Potem pa neham iskati razloge, ker jih najbrž ni. Ali pa so, vendar jih ne razumem. Nimam več misli v smislu: “Vse bom razčlenila in prišla do konca”, ker nam mnogokrat življenje ponuja situacije, ki so nam tako bizarne in čudaške, da ostanemo pav brez besed. A še vedno verjamem v to, da v kolikor nam je dano, potem tudi zmoremo. In po viharju je sonce, še prej pa mavrica in tega se vedno zelo veselim.

Majhne petke niso tako slabe

Kitten heels so tako grde, da so že lepe. O tem sem sicer že pisala in prav včeraj sem brala članek o tem, da jih je Audrey zelo rada nosila, omislila pa si jih je Brigitte Bardot. Jaz si jih nadenem na skrivaj, ker doma potem vsi norijo in vrtijo z očmi, kot sipe pod vodo. Razmišljam, da bi jih dala v avto in obula kasneje, ko bom na varnem območju, daleč od modnih kritikov. 🙂 Domači so najbolj divji!

Drage moje, vidimo se ob 20.00, ko vas bo čakala nova oddaja Glitter z Lorello. Obljubim ogromno lepega!