Vsaka ura, bodisi dnevna ali nočna, je mali čudež. Všeč mi je, ko dam sebi možnost, da ponovno začnem; ni pomembno, ali gre za članek, odnos, izziv v službi ali karkoli drugega, prej bi rekla, da gre za jolly, ki si ga kar tako, nepričakovano podarim. Vedno pomislim, da sem vesela in zadovoljna toliko, kolikor sebi dovolim, zato sem vse bolj v iskanju majhnih, a neprecenljivih trenutkov, ki mi polepšajo dan in poskrbijo, da imam vsaj za nekaj minut možgane na paši. Vsak izziv nam ponuja možnost, da začnemo nekaj novega in boljšega, hkrati pa se tudi naučimo, kje so naše meje in katere so prednosti, na katere lahko stavimo. Prijateljice pravijo, da sem zasvojena s kavo, in to je nedvomno ena izmed mojih šibkih točk, pravzaprav ne bi rekla, da je šibka, ker me kava zelo osrečuje. Všeč mi je njen okus, vonj, obred s skodelico s pozitivnimi mislimi, všeč mi je zato, ker za seboj potegne klepet ali popolno tišino in če sem iskrena, jo najraje spijem sama po kosilu, ko je okrog mene precej mirno in uživam v lepoti svojega doma. In to je tudi trenutek, ko s skodelico v roki in pogledom onkraj morja dobivam nove ideje; mnogokrat so povezane s pisanjem in ustvarjanjem oddaj, včasih pa tudi z drugimi stvarmi, kot je denimo nakup novih zaves, obleke ali šminke. Odvisno od razpoloženja. Iz čarobnega razloga me kava potegne v svoj svet, potrebujem še dobro knjigo, najljubši svinčnik, da označim lepe zamisli, in je svet popoln.
Menim, da sem odprta oseba. Tudi v smislu, da rada sprejmem nove možnosti in ljudi, imam pa mnogokrat previsoka pričakovanja, a delam tudi na tem, da bi manj pričakovala in več opazovala, ker ljudje niso marionete, zato ima vsak svojo voljo in mnogokrat je tako, da ni usklajena z mojo. Vendar če verjameš vase, je vse izvedljivo: skrbi ne bodo odgnale jutranjega dežja, temveč samo današnje sonce. Tako pravi Shannon L. Alder in to je tudi živa resnica, čeprav se je težko držim, ker bi rada videla, da je vse takoj na svojem mestu, četudi ni. V tem vrtincu misli je kava od nekdaj moja prijateljica; zanimivo, kako se z največjim veseljem ustavim v lokalu, če vem, da je tam dobra kava in si privoščim capuccino, v prepričanju, da bo odgnal sive misli. Saj jih ni veliko, a najraje vidim, da je v roza odtenkih, ker sem to najbolj jaz. Zato se tudi marsikdaj sprašujem, ali je v mojem življenju dovolj malih, velikih stvari, ki mi polepšajo dan; nisem prepričana, da sem zadovoljna z rezultatom, delam pa na tem in tudi to je nekaj. Najbolj me zmotijo skrbi, ker mnogokrat poskrbijo za veliko senco tudi ob malih rečeh in bolj kot razmišljam o njih, bolj postanejo močne.
Všeč mi je, če je okrog mene veliko ljudi, ki se znajo smejati. Na glas. Brez posebnega razloga. Všeč so mi brezhibni trenutki, ko se družim s prijatelji in govorimo neumnosti zato, ker je tudi ta lahkotnost del življenja in upam, da je ne bom nikoli izgubila. Všeč mi je, ko pridejo k meni in napolnijo dnevno sobo ter že na vhodu zakričijo: “Kavaaaa!” Jaz pa sem jo tako ali drugače že zdavnaj pristavila na ogenj, s “kafetjero”, po italijansko, ker mi je tako najbolj všeč in jo prav po italijansko serviram s sveže pečenimi piškoti in mlekom, kot bi zajtrkovali sredi popoldneva. Večkrat bi si morali vzeti te “shut down” trenutke, zapreti vrata pred službo in pomisliti le na dušo. Sicer verjamem, da nobena avantura ni stran zmetan čas, če jo le znamo izkoristiti na pameten način, a vseeno se moramo vsi naučiti odpustiti in se zbuditi lažji. Nekoč sem bila pri bioenergetiku in mi je mimogrede rekel, da sem fizično v odlični formi, imam pa v želodcu cel zaboj smeti in bi bilo dobro, če bi jih počasi izpraznila. Nisem ga vprašala, kako naj bi to izvedela, ker mi je dal preveč misliti, vem pa, katere stvari me osrečujejo. Niso ogromne, niso razkošne in niso niti tako zelo komplicirane. Prej bi rekla, da so presenetljivo enostavne in marsikdaj skoraj smešne.
Zdi se mi, da življenje uživam z veliko žlico, marsikdaj prehitro, zato še posebej cenim, ko se znam ustaviti in videti tudi v zrnu kave ali svoji najljubši mešanici Barcaffé Selection nekaj popolnega. Kot bi imela čarobno paličico in ustavila svet. Se umirila. Se nasmejala. In ponovno začela živeti.
6 Comments
Najboljša kava tudi zame!
Draga Lorella,
na trenutke se mi je zdelo, kot bi brala o sebi. Obožujem kavo, navdušena sem prav nad smešnimi majhnimi trenutki in tako vesela, kadar mi to uspe. 🙂 Tudi jaz kdaj zapadem v čudne sivo-črne misli, pa je za vogalom vedno nekaj, da me osreči. 🙂 Pri meni so to srčki in narava, pa dišeča kava.
Objem in čaroben dan,
Ana
Joj, kava, tako čarobna, opojno, dišeča… ima vse, kar si v danem trenutku lahki zaželiš. Počutiš se svobodno, mirno in nadvse osvobojajoce; le kaj bi si človek v tem momentu lahko še želel? Samo bivas in si…
Pozdravljena lepotička moja. Zelo lep članek si napisala, v veliko stvareh sva si podobne, v razmišljanju posebno. Vesela sem da si moja prijateljica na fb in tudi drugače sva znanki, posebno s tvojo mamo se že veliko let poznava. Všeč mi je vsak tvoj članek, predstavitev, oddaja bleščice vse kar počneš mi je prijetno. Prava Istriana mia.
Veliko lepega ti želim in mnogo prijetnih ljudi okrog sebe s katerimi lahko deliš trenutke tvoje sreče.
Rada te imam Ada Maria Butinar
Hvala vsem drage moje! Zelo sem vesela, da nas je toliko v “coffee klubu” 🙂 Čaroben dan tudi vam in veliko dobre kave!!
zelo zelo lep clanek o kavi in tebi!