Tisti seznam

Zadnje čase pišem veliko seznamov, pa ne le takrat, ko grem v trgovino, temveč predvsem takrat, ko sem sama doma in imam malo več časa zase in za pospravljanje po predalih. Tako nastanejo seznami, ki mi pomagajo malo jasneje pogledati v ljudi in odnose, največkrat pa vase, saj v kolikor misli spraviš na papir, hitro postanejo bolj realne in jih končno zaznaš kot prave. Pred kratkim sem brala svojo najljubšo revijo, ki ima veliko prostora za zapis misli in občutkov, in sem se ustavila pri seznamu stvari, ki me osrečujejo. Napotki so bili jasni: napiši 100 stvari, ki poskrbijo za tvojo srečo. In 100 se mi je zdela neverjetno visoka številka, zato sem, še preden sem začela, razmišljala o tem, kako jo bom pravzaprav napolnila. Na koncu ni bilo težko. Misli so kar prišle, seznam je pridno rasel in na koncu sem le prišla do stotice.

Pisanje o lepem je v resnici kar težko. Če imate tudi same dnevnik ali agendo, kamor zabeležite misli, se najbrž strinjate s tem, da znamo zelo hitro zapisati stvari, ki nam niso všeč, nekoliko manj pa tiste, ki so zelo pozitivne in lepe. To se zgodi predvsem zato, ker je lepo samoumevno, tako kot mnoge stvari v življenju: prijateljstvo, ljubezen, srečni odnosi z ljudmi. Marsikdaj se sploh ne zavedamo, da se je treba za dobro tudi potruditi; zdi se nam, da se stvari kar zgodijo, a zanimivo, kako se znamo na slabe osredotočiti kar dolgo, dobrih pa niti ne zaznamo. Zato je bil ta seznam o lepem in stvareh, za katere sem dejansko hvaležna, kar izziv, ki mi je hkrati dal vedeti, koliko je pravzaprav dobrega okoli mene. Morda trenutek, da sem se lahko ustavila in preprosto pomislila: hvala.

Všeč mi je zvok nalivnega peresa, ki teče po papirju in všeč mi je moja pisava, včasih hitra, drugič počasna, nikoli ista, povsem edinstvena, kot vse pisave. Všeč mi je temno modro črnilo in občutek nalivnega peresa med prsti, tako kot strani v agendi, ki so vedno polne vsega. Tu in tam lepim barvite lepilne trakove in tako označim trenutke, ki so zame še posebej pomembni; vedno se mi zdi škoda, da bi čez nekaj let pozabila, ker verjamem, da možgani neprestano delajo prostor za nove življenjske podvige, zato je kar dobro, da tu in tam kakšnega lepega tudi ustavimo.

Ali pišete? Imate navado predalčkati stvari ali se raje prepustite navdihu? Vam je morda lažje takrat, ko ste pred težko odločitvijo in postavite na papir vse jasne in nejasne stvari? Osebno imam rada red, zato mi je všeč, ko postanejo misli besede, nekako se mi zdi, da imam v glavi več prostora za nove podvige. In tudi za drugačno srečo. Torej, sreča, da ne grem predaleč. Za vas je tukaj deset stvari, preprostih in zelo mojih, za katere verjamem, da so v resnici tudi vaše. Ampak morda je dobro, da vas kdo tu in tam spomni. Pa še nasvet: poskusite tudi same.

• Jutranja kava z mlekom, vedno iz najljubše skodelice.
• Sveža posteljnina z majhnimi, svetlo modrimi vzorci.
• Brisače v kompletu, vedno in povsod.
• Dišeče sveče (vanilija na prvem mestu)
• Novo milo v kopalnici.
• Sofiin nasmeh in majhne rokice proti meni.
• Dolg poljub na svežem zraku.
• Večerja ob vodi v zelo majhni restavraciji.
• Topla kopel in sivka povsod.
• Rdeča šminka Tom Ford: ker ni lepšega odtenka.