Manj je več

Včasih imam občutek, da je okrog mene preprosto preveč vsega. Preveč tehnologije, ki marsikdaj spremlja tudi moje noči, preveč hrupa, preveč ljudi, ki črpajo energijo in niso prav dosti koristni in, jasno, premalo časa zase in za tiste, ki poskrbijo, da je moje življenje bolj kakovostno. V tem kaosu se ni težko zgubiti in dobiti občutek, da nisi več na pravi poti. Ne vem, kako je z vami, a osebno želim biti zelo pozorna na notranje glasove, če pa slišim kaj, kar mi ni všeč, takoj stegnem antene in poskušam najti razlog tesnobe ter seveda rešitev.

Preveč predmetov in premalo spominov. Zdi se mi, da imamo doma vsi veliko krame: obleke, spominki, kosi pohištva, modni dodatki … Vse lepo in prav, dokler se stvari ne kopičijo zato, ker nimamo časa ali moči za prave spomine. Na koncu dneva ali življenja so namreč prav spomini tisti, ki najbolj štejejo. Trenutki, ljudje ali situacije. Kar nosimo v glavi in v srcu, šteje veliko več od vsega ostalega.

Kako lepo je reči ne. Ker potrebujemo prostor in včasih tudi čiste misli, je zelo dobro reči ne. Četudi je kdo užaljen, ali mu morda ni prav, nič zato. Pozornost do notranjega Jaza je ključnega pomena, da se počutimo bolje: ko vse v vas govori, da tega ne smete početi, potem vedite, da je napočil čas za spremembo.

Katere stvari so najpomembnejše? Vedno se sprašujem, kaj je zame pravzaprav pomembno … Seveda je na prvem mestu hčerka, ampak obstajajo tudi druge stvari, ki so povsem moje in ne vezane na družino, jaz pa jih pridno zanemarjam zato, ker zanje ni nikoli časa. Napaka. Dobro je organizirati življenje tako, da imate čas za tiste male, velike stvari, ki vas naredijo srečne, četudi jih drugi ne razumejo.

Stop s tehnologijo. Včasih se mi zvečer že meša; ko končam z vsemi članki, prireditvami in oddajami, je tukaj Instagram. Če nisi aktiven, te ni. Znoriš. Počutim se kot v pasti in v meni raste občutek tesnobe, ker ponovno kradem čas sebi in se ukvarjam z ekranom telefona in všečki, kot bi se celo življenje vrtelo okrog njih. Ali je temu res tako? Srčno upam, da ne.

Enostavnost. Tudi v oblačilih in make-upu. Všeč mi je, če grem kam za en teden in lahko vzamem s seboj povsem lahko prtljago. Všeč mi je, če lahko odidem brez pudra in petih kril, ker potrebujem samo eno, pa tudi brez škatle z nakitom, saj imam na koncu najraje prstan, ki ga tako ali drugače vedno nosim. Manj torej, manj je več, ker se tako osvobodi tudi duša in si manj obremenjen, imaš tudi več časa zase in za stvari, ki dejansko štejejo.

Enostavnost v službi. Saj vem, da vedno ni možno, a marsikdaj smo prav mi tisti, ki si zakompliciramo posel. Sama pri sebi vidim, kako drvim novim ciljem naproti in se težko ustavim. Potem pa se najde nekdo, ki potegne ročno zavoro in z obrazom trčim v volan svojega Ferrarija. Na začetku je nekoliko boleče, a sem potem prav srečna. Komu mar. Življenje je le eno!

Take it easy. Upočasnite tempo, dejstvo je, da smo vsi nori in se sploh ne znamo ustaviti. Samo pojdite v lokal ali restavracijo in poglejte okrog sebe. Če ni interneta, imamo že izobešeno črno zastavo, takoj po naročilu vprašamo za geslo, potem pa vsi veseli s telefoni v rokah, kot bi bil človek, s katerim smo prišli, prosojen. Nepomemben. Upočasnite ritem, vzemite si čas za večerjo na jezeru, polurno tuširanje in poljub na svežem zraku. Naj bo dolg.

Kaj pa ostali? Sem vodja velike ekipe in pod sabo imam dobro število ljudi, ki poskrbijo za posel. Naročiti delo drugim sem se naučila šele takrat, ko sem šla v porodnišnico in prišla domov s Sofio. In tega nisem naredila zato, ker sem tako želela, bolj zato, ker ni bilo druge možnosti. Presenečena sem bila, ko je vse napredovalo brez napak, kot bi bila zraven. Od takrat naročam in se prepustim, seveda je marsikdaj tako, da bi sama naredila drugače, ampak dan ima 24 ur in dokler me ne klonirajo, je pač tako. Včasih je treba zaupati in to je tudi vse.

Čistite omaro. Smešno? Sploh ne, ker se prav v omari nabira vsa slaba energija. Naredite prostor, zase in za druge. So stvari, ki jih ne nosite in ne, ne bodo prišle prav čez dve leti, ker takrat bodo na meniju že nove. Torej podarite, prodajte ali se jih preprosto znebite. Vem, da je težko, a je občutek na koncu čudovit.

Kaj si pravzaprav želite? Katera je torej tista materialna stvar, ki bi jo radi imeli in je še nimate? Katera pa je tista duhovna, ki vas še vedno bremeni, ker imate občutek, da bi bili z njo srečnejši? Osredotočite se na osebne želje, ker je to tudi vaš cilj. In delajte na osebni sreči, vendar imejte v mislih, da je slednja vedno povezana s srcem in zelo malo z oblačili, ličili ali materialnimi stvarmi. Ko najdete srečo v srcu, je praktično vseeno, ali ste v navadni T majici in kavbojkah ali v čevljih Jimmyja Chooja.