Čarobnost in magičnost ženskega sveta

Drage moje čarovnice, kako lepo je pisati na ta čudovit dan, ki ga ne jemljem kot ameriški praznik buč in kostumov, prej kot trenutek, ki od nas zahteva, da se malo ustavimo. Če se ozrem nazaj v preteklost, daleč daleč od nas, lahko le ugotovim, kako se je v zgodovini ženska vloga spremenila. Emancipacija je nedvomno prinesla veliko dobrega in hkrati tudi stvari, ki jih ne maram. Ženske smo bile od nekdaj čarovnice, ampak ne v smislu bradavice na nosu in zlobnih napojev, prej v smislu povezovanja z naravo ter močne intuicije, ki jo marsikdaj potisnemo daleč od sebe. Bile smo tiste, ki so poznale zelišča in vedele, katera delujejo proti vročini, katera proti glavobolu ali menstrualnim krčem in bile smo predvsem eno, velika družina žensk, povezanih preko nevidne, čarobne niti, ki nam je marsikdaj omogočila, da smo brale misli. Modernizacija sveta je nekaj čudovitega, o tem ni dvoma, ampak vsaj za danes vas vabim, da malo pozabite na računalnike in telefone ter se poglobite vase, v iskanju prave resnice in občutkov, ki nas naredijo tako žive. Noč čarovnic je zame zelo poseben dan in hkrati edina priložnost, da se iskreno povežem s svojim Jazom in za 24 ur pustim za sabo vse, kar me moti ali preprosto zmoti, se ukvarjam s svojimi ranami, skušam jih pobožati in razumeti, poslušam utrip srca in globoko dihanje, z dušo odpotujem na drugo stran sveta, kjer se počutim najbolj doma.

Želim si, da bi kot ženske, polne magije, čarobnosti in dobre energije, znale najti prave besede za tiste, ki so v tem trenutku v stiski, pa tudi za tiste, ki se kopajo v morju izobilja, za tiste, ki so vedno nesrečni in negotovi vase, predvsem pa za tiste, ki jih neskončno ljubimo. Eno samo življenje ni dovolj, da bi lahko videle, čutile, vohale, objele vse neobičajne stvari, ki nas še čakajo; zato si želim, da bi znale počakati in še bolj izostrile antene, da bi znale čutiti nevidno in dovolile toku ljubezni, da nas dokončno prevzame. In ob vsem tem si tudi želim, da bi našle osebo, ki bi znala deliti z nami vse, kar smo, v dobrem in slabem, z vsemi različnimi odtenki in muhastimi dnevi, ko smo še bolj čarovnice kot običajno, a nič zato, saj smo tako zanimive. Imejte se lepo, drage moje, in poskusite živeti na polno vsak trenutek, vsak dan, mesec ali leto, poskusite občudovati čim več rož in poslušati veliko dobre glasbe, poskusite biti pogumne in vsakič znova začudene, presenečene, ker v življenju stvari niso samoumevne, zato jih le zajemite vase, sploh takrat, ko so čarobno brezhibne. In bodite radovedne, prijazne, pogumne, bodite pripravljene graditi svet, ki bo še boljši, lepši in poln harmonije, predvsem takrat, ko vas obkrožajo čudne misli in občutki niso tako pozitivni. Vsak dan naj bo poln svetlobe in zadržite to svetlobo v srcu, kot največji zaklad, ker jo boste potrebovali takrat, ko boste sredi temnega tunela. Rada bi vam rekla, da tunelov ne bo, a je življenje polno krivulj, vendar se jih ne ustrašite, ker z metlo letimo visoko, nad oblaki in mimo lune, čisto zraven lesketajočih se zvezd. Zato bodite brez strahu, ker vam bo uspelo.

Vzemite vse lepe stvari, ki jih najdete globoko v sebi, in poskusite graditi življenje, ki bo polno majhnih stvari, saj so prav te tiste, ki največ štejejo. Nasmehi. Objemi. Poljubi. Potovanja. Dan na terasi z bosimi nogami. Vonj kave sredi tihega jutra. Kaj vas osrečuje? Potopite se v notranji svet, ki je vedno tako skrivnosten in hkrati edinstven, privoščite si to potovanje in ne pozabite na to, kar ste. Podarila bi vam jasno zadovoljstvo, dolgotrajno prijateljstvo, presenetljivo ljubezen, najlepšo službo, realizirana upanja, veselje, predvsem pa čarobnost. In tukaj ste na vrsti ve, drage čarovnice, ker je vse že v vas, niti ne tako globoko skrito, prej bi rekla, da včasih potrebujemo le malo čarobnega prahu, da začnemo leteti visoko, visoko, brez pomoči, ker imamo to gonilno silo v sebi in kot mačke, tudi sedem življenj. Preživimo. Pozabimo. Oprostimo. Gremo naprej. Nikar ne imejte zagrenjenega občutka do tistih, ki so vas prizadeli, preprosto pustite in najdite novo pot. Vedite, da ste nepogrešljive za ljudi, ki vas znajo ceniti, za družino, starše in za tiste, ki v vaših očeh zaznajo magijo … In te je res veliko, če jo le spustite in ji dovolite, da vam sama pokaže pot. Čas je danes razkošje, predvsem čas zase, da ga ne bi vedno tratile samo za stvari, ki so pomembne drugim. Čas za sivkino kopel, za sveče v dnevni sobi, za odlično knjigo, za sprehod po gozdu v popolni tišini.

Ko bomo danes zvečer letele visoko ob luni, vedite, da se moramo tudi ustaviti. Vse smo eno. Zelo podobne, hkrati popolnoma različne. Edinstvene. Danes in za vse dni vam podarjam mavrico zlatih trenutkov, ki bodo prinesli le srečo in dovolili vašemu srcu, da glasno zapoje. Čarobni objem in se vidimo zvečer.