Včeraj zvečer smo šle Glitter punce v kino, kar se ne zgodi prav pogosto in vsakič znova pomislim, da je ženskih trenutkov vedno premalo, resnično bi si morale vzeti več časa za prijetno druženje. Saj veste, ko doma pustiš vse in sta pred tabo dve uri lepe fotografije, razkošja in ljubezenske zgodbe, ki je po svoje zelo zanimiva. Ne vem, zakaj smo si ženske tako zelo podobne in vedno se sprašujem, ali to velja tudi za moške, ampak nisem povsem prepričana, nekako imam občutek, da je pri njih drugače. Ne želim komentirati filma v smislu strokovne kritike, ker nimam pojma in če sem iskrena, ne bi nikoli šla v kino zato, da bi zgodbo razsekala na prafaktorje in jo analizirala v smislu kadra, luči in globine ali realnosti pripovedi na platnu. To je delo strokovnjakov, njim pa se lahko le poklonim. Anastasia in Christian sta na platnu lepa in, v kolikor se odločite za ogled filma 50 odtenkov teme, se kar pripravite na veliko golote (žal predvsem njene), na pripomočke, ki smo jih bežno povohale v prvem delu in razkošje, ki postaja vse večje. Ko sem šla iz kina, se mi je v glavi mešala misel, ki jo je pred dvema letoma povedala moja prijateljica po ogledu prvega dela: če bi bil Christian navaden moški, povsem brez denarja in helikopterja, bi ga vsaka poslala nekam, po hitrem postopku.
Res je. Film govori o ljubezni in moči denarja, o tem, kako se dva različna svetova srečata in prepletata, me pa samo čakamo na srečen konec. Vmes se pravzaprav zgodi veliko, vendar je nepomembno, če se zaključi s tistim zaročnim prstanom pod ognjemetom. In veste kaj, povem vam, da sem slišala mnogo kritik in verjamem, da marsikateri ženski film ni bil všeč, se ji je zdel prazen, bizaren, nemogoč, osebno pa sem vedno za te skoke v znanstveno fantastiko s princi, sanjskimi službami, večernimi oblekami Monique L’Huillier in varnostniki, ki poskrbijo, da živiš brez težav. Ne sprašujem se, ali to obstaja ali ne, ker je bil že prizor Christiana brez srajce, zasedenega s telovadbo v svojem fitnesu vreden celega filma. Četudi bi ostalo uro in pol gledala samo oglase za WC račko in revijo s trači. Kaj potem. V tem trenutku me razvedrijo majhne stvari in vesela sem za dve uri brez misli, saj je bilo edino, kar mi je na koncu filma dalo misliti, njen prosojen body, ker nisem prepričana ali je bil od La Perle ali od kakšne druge znamke. Kakorkoli že, bil je noro lep.
Temačna ljubezenska zgodba, posneta po uspešnici pisateljice E.L. James, se nadaljuje z novimi čustvenimi zapleti med bogatim Christianom in romantično Anastasio. Čeprav skuša mladenka preboleti njun boleč razhod, jo očarljivi lepotec prepriča, da dasta ljubezni še eno priložnost, vendar tokrat pod Anastasijinimi pogoji. Skratka, če se te dni nimate kam dati, le pojdite v kino. Mimo nežne (ali niti ne) sadomazo zgodbe se skriva to, kar bi vsaka izmed nas rada doživela, seveda na svoj način: lepo ljubezensko zgodbo in moškega, ki te izbere ne glede na vse in te brani na vsakem koraku. To, da si njegova last, je pravzaprav zelo relativno in nikakor ne mislim, da se je Anastasia podredila gospodarju. Prej bi rekla, da ga je lisica znala očarati tako, kot nobena druga. Še Kim Basinger je dobila kozarec penine v obraz, saj igra vlogo nekdanje ljubimke, ki ga po svoje ne želi zapustiti. Upam, da so že pričeli s snemanjem tretjega dela, ker sem nora na poroke in dobim srečen nasmešek takrat, ko se vse konča lepo in prav. In naj mi kdo reče, da te stvari ne obstajajo! Seveda obstajajo, morda niti ne na drugem planetu, a kot vedno pravim svoji hčerki “moraš verjeti”.
1 Comments
Vse tri dele knjige sem prebrala in čisto ”noter” padla. Mene edino v vseh tej zgodbi moti, da je moški lik idealen, vse zna, dober ljubimec je in še in še….. tudi helikopter zna voziti. Pri ženskem liku pa me moti to, da neizkušeno dekle zna tako uživati v seksu. Vsi vemo, da šele z zrelostjo in izkušnjami znamo tudi uživati v spolnosti; meni se to ne zdi realno. Tudi tretji del bomo dočakali, vsi pa vemo, da se konča s happy endom, kar je morda nenavadno, kajti s prvim moškim se nikoli ne poročimo. In še nekaj: v tem filmu je igralec je lepši od igralke. Nekaj pa me je le pritegnilo glasba, ki prav paše ušesu in k določenim situacijam, je dobro izbrana, tudi klasična.