Nečimrne stvari za dušo

Obleka je lahko podaljšek osebnosti. Kot bi nosile neviden plašč, ki nas varuje, ščiti in hkrati govori o nas, tudi takrat, ko želimo molčati. Obleka je način, da postavimo svojo identiteto na mesto, da v družbi dosežemo določen položaj, da nas začnejo jemati resno ali manj resno, da s pomočjo blaga, dodatkov in barv prestopimo določene meje, ki jih drugače niti ne bi. Obleka je beseda, komunikacija in način, da v življenju najdemo ljudi, ki so nam podobni, z nami kompatibilni, včasih tudi popolnoma drugačni, a kaj ko se tudi od njih lahko naučimo kaj koristnega. In obleka je povrh vsega tudi način, da se spravimo v dobro voljo, si vzamemo čas zase, delamo na sebi in se pobližje spoznamo, kajti, saj veste, ni slabo, če smo tu in tam sami ter se ukvarjamo s svojo podobo.

Ženskam vedno pravim: če ste slabe volje, si privoščite novo obleko, dober make-up, super lesketajoče uhane ali čevlje z visoko peto. Bodite lepe, predvsem zase, kajti ni lepšega od ženske samozavesti, ko ima svet na dlani in je nihče ne more ustaviti. Obleka je torej tudi moč, da se postavimo na noge takrat, ko smo popolnoma sesute, in zdi se, da se svet vrti v napačno stran. Sama opažam razliko, ko obujem visoke pete, pa četudi sem v kavbojkah. V hipu imam občutek, da obvladam situacijo. Morda veste, da sem vsako prvo soboto v mesecu personal shopper v Cityparku v Ljubljani. Obožujem čas, ki ga preživljam z ženskami, zato ker se znamo nasmejati do solz in uživamo ob kavi ter po trgovinah, jaz poslušam njihove zgodbe, one moje nasvete in na koncu je vedno tako, da se odpremo kot vrtnice poleti, ko preprosto ugotovimo, da smo ženske, zelo podobne in za vekomaj povezane, četudi pripadamo različnim družinam in je naš način življenja povsem drugačen. Ampak tista ženska energija ostaja in zelo mi je všeč, ko postaja še močnejša s pomočjo obleke, volančkov na bluzi, usnjene torbice ali trenča z živalskim potiskom, ker bi ga vse preizkusile, a nobena ga ne bi kupila, češ “Kaj pa si bodo mislili o meni“.

In to je tista čudovita dilema, ki je vedno globoko v nas, ko se sprehajaš po trgovinah in bi si morda tudi privoščila kakšen divji kos ter tako presenetila partnerja, prijateljico ali samo sebe, ampak potem prevlada občutek, da so druge stvari pomembnejše in jih moramo postaviti na prvo mesto. Vse lepo in prav, drage moje, a povem vam, da ni lepšega od novopečene mamice, ki si privošči dve uri personal shopperja in mi samozavestno reče: “Še dojim, veš, ampak sem ugasnila telefon, dojenček je z možem in bosta že … Zdaj imam dve uri zase.” Točno to je tisto, kar potrebujemo, nečimrne stvari za dušo, da same sebe pobožamo po krilih in si damo vedeti, da še vedno štejemo, smo še vedno pomembne, pravzaprav najbolj pomembne, saj se brez nas sesuje dom in ne samo dom, cela družba, zato tega ne gre pozabiti. Nadomestljive? Niti slučajno. Zdi se mi, da je vsaka izmed nas edinstvena, tako kot obleka, ki jo nosimo, prstan, ki nas vsak dan spominja na zaroko ali poroko, marsikdaj tudi pletena zapestnica, spomin z dopusta, ki je zdaj že tako zelo daleč. Imamo kakšno gubo preveč in nas skrbijo vrat ter roke, ker vedno pokažejo prava leta, zato mažemo, negujemo, budno spremljamo učinke gravitacije in neprespanih noči, se postavimo pod lupo in smo včasih že preveč kritične. Ampak ta želja po brezhibnosti in lepem je v nas, kot gen, ki nam je bil položen v zibelko in nas marsikdaj tudi razvedri, popestri življenje, pusti brez besed ter podari tiste čarobne trenutke pred ogledalom, ko se končno vidimo lepe, skoraj popolne.

Kar potrebujemo v teh časih, je sredstvo, ki nas naredi še močnejše. Dobra hrana, več vode, več spanca, manj stresa, moška roka okrog bokov, iskren pogled med večerjo, mir v svoji dnevni sobi in morda novi čevlji z vrtoglavo peto. V Ameriki so že zdavnaj dokazali, da je mentalno zdravje povezano tudi z zunanjo podobo, ker so povsod nevidne niti, ki nas držijo pokonci in včasih je meja med normalnim in abnormalnim zelo, zelo tanka. Majhne stvari, ki jih lahko postorimo zase, ne poskrbijo le zato, da smo močnejše, temveč so tudi izredno zabavne. Zato tu in tam zamahnite z roko, vrzite čez ramo in pojdite po nakupih. Ali preprosto na dobro kavo z najboljšo prijateljico, tisto, ki jo zelo dobro poznate in jo srečate vsako jutro, ko se pogledate v ogledalo.