Ne čakaj na vikend

Če obstaja stvar, ki jo v sodobnem življenju zelo pogrešam, potem je to branje. Vedno sem oboževala trenutke samote, ko sem nekje obtičala s knjigo v roki, uživala v mislih in zgodbah, predvsem pa si vzela čas zase. Materinstvo je spremenilo veliko stvari, med temi je prav gotovo prosti čas, ki ga je zdaj zelo malo. Seveda se ne pritožujem, obožujem biti mama in to je moje poslanstvo, zato tudi verjamem, da bo kmalu več časa za branje in bom še kako pogrešale male rokice moje Sofie.

Danes sem želela pisati o knjigi, ki me je kot običajno našla po naključju, vendar naključij ni, zato lahko rečem, da gre za še eno čarobno zgodbo, ki mi je polepšala življenje. Napisala jo je stara prijateljica, s katero se nisva slišali zelo, zelo dolgo. Ona je naletela na Glitter, poslala mail, nakar knjigo, jaz pa sem bila vesela njenega darila in resnično nisem pričakovala tega zelo priročnega, koristnega zaklada. “Ne čakaj na vikend” – kako uskladiš delo, družino in čas zase ter zaživiš življenje svojih sanj – avtorice Maje Golob je tisti cukerček, ki ga moraš imeti na nočni omarici, zato da ga prelistaš, ko potrebuješ objem ali ko si želiš slišati, da bo vse še dobro. Ne samo to: knjiga, zasnovana tudi kot dnevnik, ki omogoča zapiske, nam da vedeti, kako smo si pravzaprav podobne, kako se vse soočamo s podobnimi življenjskimi fazami, vzponi in padci, kako je dobro, če se majhni porazi ne spremenijo v tragedije, saj se prav vsakemu izmed nas lahko zgodi marsikateri zaplet. In kot rečeno že neštetokrat je življenje veriga odločitev in posledic, ki jih tu in tam ne moremo spremeniti, zato je ključnega pomena, da se z njimi naučimo sobivati.

Knjiga “Ne čakaj na vikend” mi je te dni delala prijetno družbo, me napolnila z znanimi modrostmi in slavnimi frazami (navdušuje me citat “Pri prijateljstvu ne gre za to, koga najdlje poznaš … Gre za to, kdo je prišel in ostal ob tebi.“), če smem biti iskrena, mi je celo pomagala pri zelo pomembni odločitvi in odprla oči tam, kjer sem videla samo še temo. Avtorica te napolni z energijo in tudi s pomočjo osebnih zgodb da vedeti, da se vsi, prav vsi marsikdaj znajdemo na robu, a to še ne pomeni, da smo z eno nogo že v prepadu, daleč od tega. “Delajmo na sebi” je najbrž sporočilo, ki ga dobro poznamo, a kaj ko nase tako pogosto pozabimo. Všeč mi je dejstvo, da me osebno lahko knjiga ustavi in mi da misliti. O ljubezni, odnosih, prijateljstvu ter o tem, kam me bodo peljale življenjske poti, seveda vedno v veri, da se bo zgodilo najboljše zame, da bom srečala prave ljudi in znala rasti, kot še nikoli.

Četudi avtorice ne bi osebno poznala, bi vam knjigo toplo priporočala. Ni nujno, da jo preberete od začetka do konca, gre prej za zaklad, ki ga imate na kuhinjskem pultu ali v dnevni sobi in ko ga zagledate, vas zagrabi želja, da bi knjigo z ljubeznijo prelistali ter tako naredili nekaj zase. Preprosto. Ker  so konec koncev besede tiste, ki se najgloblje usidrajo v srce in jih je treba prav zato zelo čuvati.

P.S.: Le poglejte njeno spletno stran www.necakajnavikend.si.