Ko govorimo o lepoti, se mnogokrat, najbrž prevečkrat, osredotočimo na zunanje lastnosti. Postavimo se pred ogledalo in pogledamo, ali imamo dovolj sijoče lase, polne ustnice, smo dovolj visoke, vitke in čvrste, imamo na sebi lepo obleko in čudovit make-up. Vse to drži in je lepo, da skrbimo zase, ampak prave lastnosti, ki nas naredijo popolne, so nekaj povsem drugačnega in hvala bogu je tako, da niso povezane z lepotno ali modno industrijo, so nam že dane, v naših rokah pa je, da jih znamo čim bolje izkoristiti in poudariti. Verjamem, da vsaka izmed nas zna najti v sebi točke, ki sledijo; morda so nekatere bolj izrazite in druge nekoliko manj. Ko sem jih zagledala na papirju, so mi dale misliti, predvsem v smislu, da bi se bilo dobro zavedati, katere so stvari, ki jih lahko še izboljšamo, dobra novica pa je, da jih tako ali drugače že imamo.
Naše strasti so močnejše od obleke, ki jo nosimo. Pri teh letih se mi zdi ključnega pomena, da vemo, kam gremo. Imamo svojo pot, vizijo in cilj; v lepi obleki smo seveda zelo zanimive, a ključnega pomena je, da imamo notranje strasti, ki niso tako zelo povezane z zunanjim svetom. Prej bi rekla, da gre za notranje svetove, ki so zelo individualni. In zelo naši.
Smo edinstvene. V dobrem in slabem, ampak ne obstajata dve isti ženski, kar je seveda zelo dobro. Vsi odtenki, ki nas sestavljajo, različni karakterji in lastnosti poskrbijo, da same ustvarjamo vesolje, ki ga je prav lepo občudovati in spoznati. Vedno pomislim, da mi je v čast sodelovati ali biti prijateljica z žensko, ker vem, da je polna odtenkov, kar me neskončno privlači.
Ni nujno, da smo v centru pozornosti. Včasih je kar dobro biti v senci, tudi v družbi, in samo opazovati. Ni nujno, da smo vedno v centru pozornosti in glavne animatorke. Ob uporabi besede “animatorka” sem se spomnila na ljubo prijateljico, ki mi je pred kratkim rekla: “Pri 40 sem nehala biti animatorka ljudi in partnerja. Zdaj animiram samo še sebe in verjamem, da se bodo ostali prav tako znašli.” Zelo se poistovetim z njenimi besedami, napoči tudi čas, ko razumeš, da je čudovito biti tiho.
Vemo, kako govoriti. Predvsem kakšne besede uporabljati, ker imajo te težo in si jih potem tudi zapomnimo. Leta prinašajo tudi to modrosti, da veš kdaj in kako povedati stvari, hkrati se zaveš, da niso vsi pripravljeni poslušati, a nič zato. Ključnega pomena je, da si ne ženemo k srcu tujih odločitev, temveč se bolj osredotočimo nase, ker drugih ne bomo spremenile, četudi jih imamo neskončno rade.
Smo samostojne. Emancipacija torej in dejstvo, da imamo danes svojo službo, svoje obveznosti in svoj prosti čas. Tudi v tem primeru obstajajo temne plati razvoja, ampak je vedno tako, da so tudi druge strani medalje, kajne? Samostojnost pomeni, da lahko jutri odpotujemo do Benetk in tam prespimo ter si privoščimo vikend na robu kanala, z gondolami in vetrom v laseh. To je čudovito.
Smo odprte. Ker imamo tisto nevidno tretje oko, ki nas naredi drugačne od ostalih, vedno korak naprej in hkrati zelo sočutne. Mislim, da smo ženske zelo odprte za spremembe in znamo videti daleč, tudi tja, kjer bi na prvo žogo rekli, da ni poti. Ta odprtost pripelje do novih zgodb in možnosti, kar je v življenju zelo pomembno, saj se vse neprestano spreminja.
Pomislimo tudi na druge. Sploh takrat, ko postanemo mame in imamo možnost začutiti novo življenje, najprej v sebi in potem tudi na svetu. Vedno pomislimo na vse okoli sebe, na družino, prijatelje in sorodnike, in mnogokrat je tako, da tudi pozabimo nase, ker je skrb do drugih tudi naše poslanstvo. Pomembno je, da se znamo tudi vrniti, ker moramo poskrbeti za svojo srečo: brez te ne bomo osrečile ostalih, tega ne gre pozabiti.
Imamo dušo. Veliko, veliko, do vesolja in nazaj, do lune in nazaj do zemlje. Ta je zapletena in po svoje magična, ampak dobro je, da se jo naučimo poznati in delovati v skladu z njo. Naša duša je nežna in krhka, hitro se zgodi, da jo pohodijo, zato je v nas, da jo pravočasno in pravilno zaščitimo. Moramo se zavedati, da vse negativne stvari in izkušnje puščajo brazgotine na duši; zato se objemite in poskusite delovati tako, da bo predvsem za vas najbolje.
Ni nujno, da smo brezhibne. Kako lepo je imeti napake! Na to vedno glejte s pozitivne strani, saj je popolnoma normalno, da nismo brezhibne. Življenje je narejeno tako, da se veliko naučimo, marsikdaj pademo in se potem dvignemo, mnogokrat je tudi tako, da napake ponavljamo. Ker živimo v krogu in se stvari preprosto ponavljajo, dokler jih globoko v sebi ne rešimo.
Smo zadovoljne. Same s seboj in potem tudi z življenjem. Vem, da ni enostavno, a v kolikor je to vaša šibka točka, potem se maksimalno potrudite, da jo popravite. Zadovoljstvo je ključnega pomena, zadovoljna ženska pa je tudi lepa ženska.
Ne potrebujemo ocenjevanja. Hvala lepa, ne. In če imate občutek, da vas vseeno ocenjujejo, je rešitev zelo enostavna: ne poslušajte, ker to ni vaša zgodba.
Se veliko smejimo. Na glas in tudi za stvari, ki niso pomembne, kot majhne punčke, ki niso pozabile na radost življenja. Smeh je zdravje, me pa želimo biti zdrave, zato nam ne preostane nič drugega, kot da najdemo smešno plat tudi v situacijah, ki niso prav nič smešne. No, v tem smo mojstrice, kajne?
Smo optimistične. Vedno. In vedno imejte v mislih, da se tudi najslabše obdobje prej ali slej konča. Nedvomno. Čez nekaj časa boste imele občutek, da je bilo vse skupaj le oblak, poln dežja, ki je šel mimo, in je zdaj že mavrica. Nikar ne izgubljajte optimizma v sebi, ker vas to drži žive in polne moči. Sama mislim, da smo vse v duši velike bojevnice.
Znamo pokazati krhko plat. In ta je prav tako lepa, nežna, zanimiva. Tista, ki jo zna pokazati, hkrati dokazuje, da je v sebi zelo močna, ker ji ni nerodno. Krhka plat ni šibkost, je samo eden od različnih odtenkov in je pravzaprav zelo privlačen, če le imate ob sebi prave prijatelje ali pravega moškega, ki vas bo znal podpirati in povzdigniti do zvezd.
