Brezhibnost poletnega trenutka je nekaj naravnost čarobnega. Ko čas začne teči veliko počasneje in te zdaj že topla morska voda boža po telesu. Objem narave, ki se zdi neskončen, čeprav zvečer že močno čutim, da prihaja noč veliko prej in s tem nam vesolje da vedeti, da se še en poletni ciklus počasi bliža k spremembi. Všeč so mi dnevi na plaži, z vonjem po kremi za sončenje, blazino v vodi, sol, ki jo ves čas čutiš na koži in če imaš dovolj sreče, je v zraku tudi smeh prijateljev ali majhna roka moje punčke, ki me stiska takrat, ko postane hoja po skalah malo bolj zahtevna. Poletje torej. Moj navdih. In vedno misel, da bi rada imela ta letni čas za vekomaj. Tudi v srcu.
Uživajte, samo to.
2 Comments
Draga Lorella,
že ko samo prebrem besedilo in pogledam slike sem na počitnicah :)….hvala….res lepo….uživaj v poletju, objem
Karin
Mogoce samo malo manj toplo … 🙂 topim se, topim 😉
Uzivajmo in spocijmo si, zasluzili smo si, objemcek