Za božič bi moralo snežiti. Tako bi bil prizor popoln in dan čaroben, saj sneg vedno poskrbi za tisto neverjetno mero tišine, spokojnosti in elegance, ko se življenje po svoje ustavi in imaš občutek, da je končno vse na svojem mestu. Sem poletni človek in vsekakor drži, da se počutim veliko varneje in sproščeno v kopalkah, z nogami zakopanimi globoko v pesku in modrim nebom tik nad nosom. Pa vendar … te dni ugotavljam, da ima tudi zima svoj čar. Mraz bistri misli, belina te zaslepi, mogočna narava ti da vedeti, da si le zrno peska v vesolju, tako majhno in tako nepomembno. Povrh vsega pa praznične lučke, ki še vedno lebdijo nad nami, kot viseče obljube, ki jih bomo morda v 2018 izpolnili.
Všeč mi je, ko se lahko ustavim in diham globoko. Ko zunaj začne piskati zaradi nižjih temperatur. Stisnem se v bundi in pomislim, da bi bil sneg zdaj čaroben.
