Vsaka bije svojo bitko

Ženske bi si vedno morale pomagati. In moralo bi biti tako, da bi skrbele za sorodne duše, ker smo vse ujete v podobne, če ne že iste dvome, tegobe in težke situacije. Danes meni in jutri tebi, tega ne bi smele pozabiti, saj smo prave kraljice takrat, ko znamo druga drugi podpreti krono. Od nekdaj zelo močno verjamem v žensko energijo in tudi prijateljstvo je sveto. Mislim, da ni nujno imeti rednih stikov ali neverjetno dolgih telefonskih pogovorov, prej bi rekla, da štejejo misli in skrb, to, da veš, da druga obstaja in te zanima, kako je z njo. Pa tudi to, da tu in tam znaš postaviti prijateljico v center vesolja, ne le sebe ali otroka. Prijateljstvo je torej zapleteno in hkrati čudovito enostavno; žensko je sveto, a vseeno menim, da gre za talent, ki ga žal ne gojimo vse.

Staro leto sem zapustila z grenkim priokusom in čredo žensk, sodelavk, ki so bile priča zelo napetemu, če že ne nesramnemu in nepravičnemu sestanku. Lahko bi držale skupaj in stopile na isto stran, a glej ga zlomka, lažje je opazovati svoje lastne čevlje in zlesti že skoraj pod mizo kot pa imeti mnenje. Morda pa težava ni niti v mnenju, prej v zavisti in kratkovidnosti, ki tako hitro zaslepi tiste s poškodovanimi možgani in težavami z egom, ujetim v svoji lastni primitivnosti in škodoželjnosti. Še vedno verjamem, da imamo ženske prednost, ker podarjamo življenje in znamo lažje stopiti v tuje čevlje, pa tudi zato, ker nam je dana čustvena inteligenca, čeprav jo družba vztrajno zatira. A vendar, globoko v nas, nekje na pol skrita, tudi je. Zakaj torej ne znamo držati skupaj? Mar se ne zavedamo, da bi lahko spremenile svet? Ni lepšega od ženske, ki zna drugo žensko pogledati tako, kot bi bila najlepša stvar na svetu. Imate takšno prijateljico ali sodelavko?

Staro leto sem zapustila z grenkim priokusom in čredo žensk, sodelavk, ki so bile priča zelo napetemu, če že ne nesramnemu in nepravičnemu sestanku. Lahko bi držale skupaj in stopile na isto stran, a glej ga zlomka, lažje je opazovati svoje lastne čevlje in zlesti že skoraj pod mizo kot pa imeti mnenje. Morda pa težava ni niti v mnenju, prej v zavisti in kratkovidnosti, ki tako hitro zaslepi tiste s poškodovanimi možgani in težavami z egom, ujetim v svoji lastni primitivnosti in škodoželjnosti. Še vedno verjamem, da imamo ženske prednost, ker podarjamo življenje in znamo lažje stopiti v tuje čevlje, pa tudi zato, ker nam je dana čustvena inteligenca, čeprav jo družba vztrajno zatira. A vendar, globoko v nas, nekje na pol skrita, tudi je. Zakaj torej ne znamo držati skupaj? Mar se ne zavedamo, da bi lahko spremenile svet? Ni lepšega od ženske, ki zna drugo žensko pogledati tako, kot bi bila najlepša stvar na svetu. Imate takšno prijateljico ali sodelavko?

Nekje sem prebrala, da se za vsako uspešno žensko skriva truma uspešnih žensk, ki ji ščitijo hrbet. Ker sem po naravi optimist, verjamem, da je temu res tako, da znam sestaviti zmagovalno ekipo in deliti skrivnosti, ki nas lahko povzdignejo še višje. Zame je prijateljica tista, ki zelo dobro ve, koliko sem čudaška, a ji vseeno ni mar in me z največjim veseljem pelje na kavo. In tudi tista, ki me morda ne razume, a me sprejme in o meni ne govori takrat, ko nisem zraven ter me zna pogledati onkraj televizije in časopisov, ker je ta svet niti ne zanima. Med pisanjem tega članka sem se takoj spomnila na Tino, prijateljico iz otroštva, ki jo vidim morda dva tedna v letu, ker ima vikend na morju, a jo vedno čutim tako blizu, kot bi imelei še vedno 16 let. In to je zame tisto pravo prijateljstvo, ko ni niti veliko vprašanj, so nasmehi in pogledi, naklonjenost v zraku ne glede na vse. Ne glede na moške in življenje, ki tako divje hiti mimo nas, ne glede na viharje, ki nas včasih prav pogoltnejo in potem izpljunejo, ponovno bolj krhke, ranjene in razočarane. Žensko prijateljstvo gre mimo vsega tega in se zna povzdigniti visoko nad vsemi, predvsem nad moškimi, ki jih tako ali drugače obožujemo, da ne bo pomote.

Zato bi včasih rada malo več. Manj strtih glav, buljenja v čevlje in praznih pogledov v službi. Manj škodljive tišine in več podpore. Pa tudi več rok in objemov, saj bi nam zdaj moralo biti že kristalno jasno, da vsaka bije svojo bitko. Tudi jaz. In tudi ve.