Vedno sem bila mnenja, da bi morala imeti vsaka ženska vsaj eno serijo profesionalnih slik, ki jo prikazujejo v drugačni luči. V zadnjih časih pa so se ženske tudi opogumile in se odločijo za tovrstno fotografiranje, malo zaradi radovednosti, igrivosti in želje po spremembi, deloma pa tudi zato, ker je to zanje preizkušnja. Biti pred fotoaparatom ni enostavno. In še težje je se sprostiti ali najti fotografa, ki ti pač ustreza. Tania Mendillo se že vrsto let ukvarja s tem izzivom: ženska, ki fotografira ženske (a ne nujno samo njih) in skozi objektiv ujame njihovo notranjo lepoto, kanček duše in goro želja. Tako nastanejo čudovite fotografije prej in potem, v katerih zaznamo različne ženske plati in hkrati tudi možnost, kako se pravzaprav lahko spremenimo. Vedno na bolje.
Kako je nastal projekt fotografiranje-spomini ter od kod zamisel, da bi povsem normalne ženske spremenila v prave fatalke?
S fotografijo se ukvarjam zadnjih 10 let, sprva z modno, v nadaljevanju pa s portretiranjem za različne naročnike, tudi tuje in med drugim tudi gledališče ter za oglasne agencije. Odziv žensk ali moških na moje delo je bil običajno: »ah, tega pa jaz ne bi mogla, jaz nisem model …« In ne glede na to, da sem se vedno trudila pojasniti predvsem ženskam, da vsaka lahko izgleda fantastično, sem vedno naletela na zamahovanje z rokami in odziv, »ah, najprej moram še 10 kilogramov shujšati«, »sem že prestara« … Skratka vtis sem dobila, da so se običajni ljudje, ko so videli mojo spletno stran www.tania-mendillo.com in estetsko dovršene fotografije, tega celo malo ustrašili in mislili, da oni niso v tem rangu in da se jaz z njimi ne bi niti ukvarjala. Zato sem se odločila da naredim spletno stran, ki bo bolj blizu običajnemu človeku, kjer pokažem portretne fotografije običajnih ljudi, družin, otrok itd. In nastala je moja druga spletna stran www.fotografiranje-spomini.com. Izkazalo se je da sem imela prav, ženske zdaj, ko vidijo sebi podobne, na to gledajo drugače … S fotografijami čisto običajnih žensk sem dokazala, da ima prav vsaka ženska lahko lepo fotografijo, ne glede na svojo starost, konfekcijsko številko ali dejstvo, kako slabo misli o sebi in svojem poziranju pred kamero. Moja naloga je namreč, da ljudi usmerjam na fotoshootingu in poiščem tisti pravi stajling in zorni kot …
Kdo se odloča za tovrstno fotografiranje in kakšen je namen teh fotografij?
Večinoma ženske, ampak vse več je tudi moških, ki potrebujejo dober poslovni portret ali profilno fotografijo. V povprečju so ženske, ki prihajajo v moj foto atelje, stare med 40 in 60 let. Seveda pa pridejo tudi mlajše in tudi starejše. Med njimi so ženske, ki znajo zelo dobro skrbeti za svojo podobo, veliko pa je tudi takšnih, ki bi se enkrat v življenju rade doživele kot lepe. Fotografiranje pri meni velja tudi kot posebne vrste darilo, ki je vse bolj priljubljeno. Namen, za katerega moje stranke uporabljajo te fotografije, pa se od stranke do stranke razlikuje. Nekateri potrebujejo lep portret za svojo poslovno spletno stran, nekateri želijo fotografije podariti svojemu partnerju ali otrokom. Veliko je žensk, ki takšno fotografsko doživetje podarijo same sebi, to je najpogosteje …
Kateri je največji izziv med snemanjem?
Največji izziv je nedvomno dejstvo, da vsakič, ko odprem vrata svojega ateljeja, pred menoj stoji popolnoma neznana oseba, ki ima neka določena pričakovanja, ki naj bi jih jaz seveda izpolnila. Moja naloga je, da v zelo kratkem času, v tistem kratkem pogovoru, ki ga imam z vsakim, ki pride k meni, prepoznam, kakšna so ta pričakovanja in kaj bo tej osebi všeč, kako naj jo stiliram, naličim itd. Potem je tu tudi postavitev osebe, ki tega ni vajena, v prostor za fotografiranje, glede na njeno postavo, stajling in njene poteze obraza, pa osvetlitev njenega obraza glede na na njene poteze, pa uporaba rok, ljudje imajo navado, da pred fotoapartaom okamenijo … Seveda je velik izziv tudi pokazati ljudem, ki se vidijo na nek določen način, da so lahko tudi drugačni, če želijo seveda …
Sami se ukvarjate tudi z make-upom in stajlingi, hkrati ste fotografinja … Kateri trenutek ustvarjalnega procesa vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Vse skupaj (make-up, stajling in fotografiranje) pri meni tvori celoto in dobro portretno fotografijo, saj menim, da so ravno te priprave zelo pomemben del dobrega končnega izdelka. Med pripravami se zgodi tudi pogovor in spoznavanje, kar v nadaljevanju olajša delo poziranja in fotografiranja, kajti zelo pomembno je, da portretiranec zaupa fotografu. Splete se neka določena vez, ki je ključnega pomena … Moj najljubši del pa je definitivno reakcija žensk, ko jim pokažem fotografijo na fotoaparatu in navdušeno komentirajo : »Ne morem verjeti, da sem to jaz …« To je zame potrditev, da mi je uspelo izpolniti njihova pričakovanja oz. jih mnogokrat celo preseči.
Kakšni so odzivi žensk, ki so na fotografijah spremenjene in dejansko pripravljene za kakšno modno naslovnico?
Ženske so seveda navdušene, mnogokrat mi naklonijo iskrene, tople objeme ali prijazna pisma, ki odražajo hvaležnost. Mnogokrat pravijo, da se je v njih nekaj spremenilo in nase zdaj gledajo drugače. Najljubše pa mi je, ko se ponovno vrnejo na fotografiranje z družino ali pripeljejo mamo, prijateljico, ker so mnenja, da bi njihove ljubljene osebe morale imeti moj portret.
