Novica me zadane kot klofuta. Kate Spade ima v mojem srcu zelo posebno mesto, tako kot newyorški predel, v katerem je živela skupaj z možem in 13-letno hčerko. Park Avenue je naselje s čudovitimi hišami in upper class ljudmi, ki so na prvi pogled brezhibni in nedotakljivi, modno osveščeni in večno mladi, skoraj brez težav in na meji popolnosti, vsaj tako se zdi. Našli so jo v spalnici, ko zanjo ni bilo več pomoči; pri 55 letih je naredila samomor in se obesila s pomočjo rdeče rute. V tem trenutku lahko le pomislim, da je včasih vsega resnično preveč in telo morda še zmore, duša pa niti ne in takrat se možgani odklopijo ter začnejo razmišljati o drugi poti. Drugič pa je tako, da je odločitev le trenutna norost, ki se je sploh ne zavedaš in je v hipu vse končano. Dobro in slabo. Uspehi in padci. Prijatelji in sovražniki. Družina in samota.
Vsi smo bipolarni. Vsi imamo v sebi demone in hkrati tiste male, grozne plati, ki niso vedno tako razumevajoče, pa tudi ne racionalne. Meja med tem, da smo popolnoma normalni in čisto zmešani, je zelo tanka, včasih je dovolj en sam dogodek, da se znajdeš na drugi strani, drugič serija negativnega in obdobje polno slabega, ki se kar noče končati. Mislim, da veste, o čem govorim, ker smo bile vse, prav vse, vsaj enkrat onkraj meje in vemo, da ni lepo. V življenju ni slučajev in prav včeraj sem ovekovečila dva stajlinga v njenih oblekah in dodatkih. Bila mi je pri srcu, ker je ustanovila znamko, ki je znala staviti na našo najbolj ženstveno plat, ponujati rože, čebele, visoke pete in natikače z jastogom, ki sem jih kupila v New Yorku niti en mesec od tega, prav pri njeni hiši.
Znamko Kate Spade Handbags je ustanovila skupaj z možem leta 1991; prej je delala za revijo Madmoiselle in je oboževala modo, zato se je tudi odločila za lastno linijo dodatkov. Katherine Brosnaham, to je njeno pravo ime, se je potem specializirala za bontonsko modo, ki je bila všeč bogatim, ker ni šla nikoli čez mejo in je stavila na čisto eleganco. Vsakdanjo, a hkrati zelo posebno. In tudi prepoznavno. Znamko je prodala leta 2007 in kasneje ustanovila drugo znamko Frances Valentine, ki pa ni nikoli oživela tako kot Kate Spade. Pravijo, da je hčerki pustila sporočilo na postelji zraven sebe in le nekaj vrstic: “Ti nisi kriva, tebe sem neskončno ljubila. Vprašaj očeta.” Frances, stara 13 let, bo težko razumela in še težje sprejela, ker določene odločitve nimajo normalnega “zakaja” in se potem celo življenje sprašuješ ali si samo sanjal ali se je res zgodilo.
Kate je zame ikona, ki je postavila imperij, in to je vse, kar vem o njej. Morda pa je bila tudi povsem normalna in krhka ženska, ki je doživela blazen uspeh in ga ni znala sprejeti. Morda je izgubila prijatelje zaradi zavisti in pridobila kup pijavk, ki jim ni bilo mar. Morda se je za tistimi čudovitimi in glamuroznimi zidovi na Park Avenue dan za dnevom dogajala tragedija, ki jo je poznala samo ona.
Hvala za vse čudovite modne trenutke in zato, ker si znala začiniti svet mode, ki je včasih preveč resen. RIP, Kate.
8 Comments
U, tudi mene je zadelo.
Spremljam jo ravno po tvoji zaslugi 😉
Ko postane vsega preveč, človek preprosto ne zmore več; v bistvu pa potrebujemo zelo malo za svojo srečo, a na to prevečkrat pozabljamo.
Kar zmrazilo me je, ko sem prebrala sporočilo, ki ga je domnevno pustila hčerki.
Vedno pozabimo na svojo lastno srečo, žal je tako, smo prav narejeni z napako. Hvala Andreja xoxo
Žalostno. Naj počiva v miru.
Hvala Darja
Draga Lorella,
Smrt mlade ženske ni nikoli enostavna, lepo si napisala…tanka je meja, ko še gre in ko več ne gre….žal mi je zanjo, še posebej, da ni videla izhoda…žal mi je za hčerko, ki je ostala za njo… njene umetnine so čudovite, ter draga Lorella ti v njih…naj počiva v miru…odgovor ve le sama…
Objem,
Karin
Naj počiva v miru 🙁
Vse je res kakor si napisala, mi je pa v oci padel stavek, “zgubila prijatelje zaradi zavisti”…. A ni to bedno? Nekako sem sama na tem, da opazam, ce si malo uspesnejsi od vrstnikov – sosedov – prijateljev, se zacnejo tezave. Pa se vprasam: kaksen prijatelj ti bo pa zavidal tvoj uspeh?? Brez zamere, taksnega “prijatelja” pa clovek res ne rabi.
Ampak ok, to je ze druga zgodba. Vsekakor zalostna novica.
Se strinjam…sem tudi sama v isti situaciji. Ko si uspešen postaneš kar moteč, malo ljudi se veseli zate in malo razume, da uspeh ne pade iz nebes, zahteva veliko garanja, žrtvovanja in kompromisov. Potem imaš še tiste cvetke, ki so prepričani, da “so te naredili”. Problem v možganih najbrž in tudi v vzgoji. Vržeš čez ramo in greš naprej, včasih težje in včasih lažje. Pač življenje.