Znaki vesolja

Čeden obraz ne pomaga, če imaš grobo srce. Včasih imam občutek, da mi zunanji šunder podari toliko moči, da uspe ubiti moj notranji mir in kljub temu, da se še kako dobro zavedam, kako negativnost ne potrebuje moje energije, se osredotočam prav na to, kot izgubljena ovca, in kar strmim v slepe točke ter maham kot nora, v upanju, da me bo kdo na koncu le opazil. Živimo v svetu, ki je čudovit, a žal poln gluhih oseb, na koncu pa je le tako, da četudi ne more biti vsak dan odličen, je samo v nas moč, da se soočamo s slabim dnevom z odličnim načinom. In kakšen je vaš način? Se sprašujete, ali ste dovolj prijazne, dovolj iskrene, dovolj tankočutne zato, da imate vedno v mislih tisto, kar Angleži poimenujejo “kindness” in vsebuje toliko različnih odtenkov, med drugim tudi tega, da si za delo z ljudmi nadenete rokavice. Resno sprašujem vesolje, naj mi pokaže znake in zanimivo, ker jih prav vsak dan pokaže, a se z njimi ne strinjam, zato jih spregledam in se pretvarjam, da jih v resnici ni. Potem se zjutraj zbudim in znova čakam, ker imam vero, hkrati tudi trmo, da si celo upam verjeti, kako imam sama pogled na celotno sliko, ko v resnici vidim le levi vogal in še to komaj.

Ne sprašujte, ne raziskujte, ne trkajte na vrata. Namesto tega se samo sprostite in začnite vibrirati s pravo frekvenco, tisto, ki govori o tem, da verjamete in vam omogoča, da se bo tudi zgodilo. Osebna rast zahteva veliko potrpežljivosti, izolacijo od sveta in nedvomno tudi žrtvovanje. Ampak rast vas bo kar klicala in klicala, težko bo preslišati njen glas, težko ji bo obrniti hrbet. In na koncu bo poskrbela za vas tako, da bo na vašo pot neprestano pošiljala izzive in vi boste pred velikimi odločitvami in velikimi prilagajanji. To je težko. Človek se zelo težko spremeni in še težje razume, da na svetu ni sam, okoli nas je toliko različnih resnic in zornih kotov, da je praktično nemogoče imeti vedno prav. Zapomnite si, da dobre stvari nikoli ne pridejo iz množice, ki vas pozna do dna duše in pozna tudi vaše osebne situacije. Dobre stvari pridejo takrat, ko ste sami osredotočeni na pot in na osebne želje, ki pa so le vaše. Če je vaše srce mirno, potem ni človeka, ki bi vas lahko zmotil.

Včeraj sem opravila zelo zanimiv intervju z mojstrom ličenja in, ko sem z njim sedela sredi odra in pred občinstvom, je nekdo v zakulisju razbil porcelan. Padlo je, treščilo in odmevalo, v mojih ušesih kar dolgo, a le zato, ker me je zmotil hrup in sem se obremenjevala s publiko. Ko se je večer zaključil, sem še privatno ostala s svojim sogovornikom, ki ni le odličen mojster ličenja, temveč tudi človek z veliko začetnico. Opravičila sem se zaradi hrupa, čeprav nisem bila kriva, on pa mi je presenečeno odgovoril: “Kateri hrup, saj nisem ničesar slišal. Bil sem osredotočen nate in na najin pogovor, zato me prav nič ni zmotilo.” Osredotočenost torej. Da delaš eno stvar naenkrat, vendar dobro, oziroma najbolje kar zmoreš, in ne poslušaš tega šuma, ki tako ali drugače nastaja ob tebi. Saj ni odvisen od tebe in ga zato tudi ne moreš spremeniti. Dalo mi je misliti. Živim v svetu, ki ga mnogokrat doživljam kot radio z različnimi postajami; vem, da obstajajo tudi tiste z glasbo iz 80., ki mi je pri srcu, vendar ne menjam postaje, poslušam raje staro, polno reklam in tu in tam zmanjka še signal, a se ne trudim, da bi kaj postorila. Morda se v tej situaciji zrcalite tudi same in imate tudi ve Kill Bill dneve, ko bi samo vzele palico in udarile po gobcu. Se opravičujem izrazu, a menim, da je ta prispodoba še najbolj blizu moji resnici.

Vendar, drage moje, če ste vsaj poskusile in zgrešile, vam lahko le čestitam, ker večina ljudi niti ne poskusi. Če ste sprejeli odločitev, ki v tem trenutku zelo boli, to še ne pomeni, da je bila napačna. Če znate ostati pozitivne takrat, ko je situacija izredno negativna, potem vedite, da ste že zmagale. Naj vas slabi časi ne ustavijo, če je pred vami še vedno jasen cilj; potrudite se, da bo viden! Nekje sem prebrala, da je ptiček, ki sedi na veji, osredotočen na svoja krila, zato ga ne skrbi, če se bo veja slučajno zlomila, saj ima še vedno krila. Pa ve, drage moje, jih imate? Jaz mislim, da so tako velika, čudovita, lahkotna in bleščeča, da si bo svet lahko le nadel sončna očala takrat, ko jih boste razprle. V vas je, da se odločite in jih končno pokažete. V vas je, da preprosto odletite, če je to potrebno in če vas bo to naredilo srečne. Resetirajte se, začnite znova, ponavljajte svoje pozitivne mantre tudi v nedogled, oziroma toliko časa, kot bo potrebno. Iskreno verjemite, da je napočil vaš čas za dobre stvari. Vaš čas zato, da zablestite. In zdi se mi, da iz vesolja prihaja ogromen DHL paket, poln samozavesti, ki vas bo popolnoma spremenil. Nikar ne pozabite na našo čarovniško moč, spominjam vas zato, ker tudi sama nanjo mnogokrat pozabim.

Ni osebe, ki bi nam bila poslana po pomoti. In ni situacije, ki jo doživljamo zato, ker se nekdo igra z nami. Ko sestavljam to noro sestavljanko, vidim, da še ni konca. Pa vendar. 2016 nas je spremenilo. 2017 nas je zlomilo. 2018 nam je odprlo oči. 2019: vračamo se.