Tri generacije, ena ljubezen

Moja mama je močna ženska in najbrž je tako, da sem to lastnost deloma podedovala od nje, a ne v takšni meri. Pred mojimi očmi je skala, ki jo težko dosežeš, in ženska, ki je v življenju vedno imela zelo jasne cilje, še jasnejšo vizijo in veliko ljudi, ki so ji zavidali. Bila je uspešna v službi in privatnem življenju, ko se je upokojila, je iz niča zgradila svet besed, knjig, poezij in pisanja, prejela je ogromno nagrad, zadnjo prejšnji teden v Italiji, a v mojih očeh je samo mama, brez vseh teh okraskov, samo ženska, ki me je spravila na svet in mi podarila najbolj pametne, globoke in modre lekcije. Srčno upam, da jih bom znala predati tudi svoji Sofii.

Ne predstavljam si življenja brez te ženske energije in najlepši so trenutki, ko smo me tri skupaj, ker gre za soočanje treh generacij, ki so si popolnoma različne. Ona, ki je imela težko otroštvo in doživela vojno. Jaz, ki sem imela v življenju veliko, a sem bila vseeno že pri 16 letih finančno samostojna, in potem Sofia, ki je seveda na začetku poti in ima spet drugačen svet. Ko listam knjigo življenja, se najraje ustavljam pri poglavjih, ki jih je napisala moja mama, in načelih, ki mi jih je vcepila pod kožo, kot bi imela vgrajen čip, ki neprestano oddaja signal in ti da točno vedeti, kam pripadaš ter kdo si. Moja mama ni nikoli zgubila dostojanstva, imela je težke trenutke in sprejela močne odločitve, a kljub temu, da je manjše rasti in izredno drobna, je niso nikoli teptali. Tega ni dovolila. Po drugi strani me je naučila biti strpna in pozitivna, sploh v trenutkih, ko stvari niso na svojem mestu. In pri dobrih 80 letih je dodala: “Nikoli ne dovoli, da ti vzamejo ponos. Ti si tega ne zaslužiš. Si človek, ki dela, in zato vedno zahtevaj spoštovanje. Če ga nimaš, odidi in se nikar ne oziraj.”

Če danes verjamem svojim sanjam, je zato, ker sem lahko vedno sanjala svoje misli. Moja kariera ni bila nikoli njena želja, prav tako moje igranje odbojke, klavirja, klasični balet ali odlične ocene v šoli skozi vsa dolga leta. To sem bila preprosto jaz in nikoli nisem bila njen odsev. Vem, da sva si zelo podobni in ko imam spete lase, postanem mlajša Isabella; v čast si štejem, da je temu tako. Naučila me je slediti svojim željam in biti osredotočena na cilje; preslišati okolico in se ne ozirati na tiste, ki ne verjamejo, da ti bo uspelo, kajti vedno jih je veliko, a nič zato. Obiačjno gre za ljudi, ki so veliki poraženci in se hranijo s tem, da spotikajo druge. Takih imam na poti dovolj, a v tem trenutku sem jih preskočila kot gazela in moja mama to ve, zato se mi je le nasmejala in kot običajno ostala tiho, ker je včasih že tako, da besed ne potrebuješ.

Moja mama ima dar. Vedno je sanjala dogodke in spol še nerojenih otrok in stvari so se zgodile. Ta dar je zdaj v rokah male Sofie, saj jaz o svojem nerada govorim, a če si čarovnica, si pač čarovnica in intuicija je nekaj, kar me v življenju močno vodi in mi omogoča, da v pravem trenutku pridem, v še bolj pravem odidem in tako izberem ljudi, ki tvorijo moj svet. Naučila me je prijaznosti do vesolja in nazaj in čeprav smatram, da sem resnično preveč mila, je to lekcija, ki jo vsak dan znova podajam Sofii, in ta mala je že na moji poti. Naučila me je, da bi morale ženske držati skupaj, a naj ne bom razočarana, če ne držijo, ker se to zgodi le v redkih primerih. Kljub temu imamo eno predstavo več, pa ne le zato, ker smo me tiste, ki poskrbijo za novo življenje, temveč zato, ker znamo videti mnogo dlje kot ostala ostala bitja. S Sofio imata zelo poseben odnos: pozna se, da je bila moja mama dolgo učiteljica in prav tako je jasno, da ji mala visi z ust in samo čaka na nove zgodbe, nove pravljice in nove kreativne igrice, ki jih jaz ne poznam. Igrata se ure in ure s kamni, kar je nepredstavljivo za to generacijo otrok, ki pozna mrežo in Netflix; a nekje globoko v njih je ta čudovita preprostost, ki te kar omami, če jo le najdeš.

V teh letih sem postala ženska in včasih imam občutek, da je Sofia prevzela moje mesto v njenem srcu. Na drugačen način. Nova energija je nedvomno tisto, kar nas žene naprej in dovoli, da postanemo boljši. Verjetno sem v prejšnjih življenjih naredila ogromno dobrega, da sem si lahko v to življenje priborila takšno mamo in takšno hčerko. Karkoli bo življenje prineslo, bomo me tri vedno skupaj: v mojih mislih so za vekomaj ustavljeni trenutki petja in smeha do solz, za stvari, ki so le naše in jih nihče ne razume. In resnično imam občutek, da ena drugi drži krono tako, kot bi moralo biti. Ker si kraljice pomagajo. In tudi princese.