Obstaja glas, ki ne uporablja besed: zato prisluhnite

Da boste končno izvedele, kdo ste, morate nujno pozabiti, kar so vam rekli, da ste. Resnica sveta, ki nas obkroža, ni nujno naša resnica in kot vsako leto je tudi v 2018 napočil dan, ko močneje kot običajno razmišljam o ženski energiji ter o tem, kam nas vodi pot. Če pogledamo nazaj, bomo najbrž opazile, da smo prehodile že zelo veliko. In najbrž so tisti ovinki, tiste ovire, ki so bile še lani nepremostljive, postale danes le bled spomin. V življenju je tako, da ima vedno kdo v rokah čarobno paličico, zamahne in se stvari umirijo. Zaman iščete to paličico pri drugih, ker jo imate same in niti ne spravljeno na dnu garderobne omare, temveč prav pod blazino, da je zelo na dosegu, če se vam le ljubi stegniti roko. Obstaja glas, ki ne uporablja besed: zato prisluhnite.

Ko se zbudimo zjutraj bi morale zelo dobro vedeti kdo smo, a da to zmoremo je nujno zbrisati iz spomina podobo, ki smo si jo zase tudi same ustvarile. V vsakem trenutku lahko nazaj pokličemo svojo čarobno moč in postavimo stvari na mesto: najprej v sebi in potem še v drugih. Zapomnite si, da imamo v življenju načeloma dva različna tipa človeka: tisti, ki neprestano daje in si zato mora postaviti meje in tisti, ki neprestano jemlje, zato meja nima. Imejte jasno v glavi, da življenje ni vedno zlata sredina, to je sicer idealno, a tega skoraj ni, zato smo na vagi, ki je enkrat na eni strani in drugič na drugi, sama stremim k temu, da imam okoli sebe več takih, ki dajejo in čim manj pijavk, ki jemljejo, saj ne jemljejo le uslug, to je še najmanj, temveč črpajo energijo in delujejo za hrbtom, ker drugače ne znajo. Ampak me, drage čarovnice, zmoremo tudi to. Pogledati v luno, ki je te dni še posebej močna in začarati tisto, kar moremo začarati, brez kompromisov in pomislekov. Notranji mir je največji dosežek in močen si takrat, ko znaš postaviti piko, obrniti stran, se nasmejati in poslati k vragu. Kajti če smo me, potem je tudi on in če je tako, da se stvari dogajajo v krogu, potem je že tako, da kar daš tudi dobiš.

Življenje me je naučilo, da nobena stvar ne gre od tebe, dokler se vesolje ne prepriča, da si dobro razumel lekcijo. In gre za lekcijo, ki jo nujno potrebuješ, ne pa za muho nekoga, ki te malo zafrkava. Zato so mi te neskončne stvari tudi všeč, ker jih razumem in sprejmem do določene meje, nakar se zavem, da sem le človek in mi preprosto ni dano. Sem pa tudi ženska, ki premika meje; v življenju sem jih premaknila ogromno in še jih bom, tako, kot znam, ker je to moja energija, to sem pač jaz. Majhni ljudje so tukaj zato, ker so ujeti v svoje začarane kroge, iz njih ne morejo in se hranijo s tistimi, ki so visoko nad njimi. Lov na čarovnice, pač, a kot dobro veste, je tako, da imajo čarovnice še veliko skrivnostnih adutov in vsaj sedem življenj, zato jih je težko ujeti in še težje razumeti, a čarobnost vsega je tudi v tem. Da si in potem nisi, enkrat blizu sonca, drugič tik ob megli. 31 oktober je naš dan, lahko verjamete ali ne, osebno ne mislim, da gre za masko, ki jo lahko postavimo na obraz, ali za napoj, ki ga bomo zmešale v kuhinji. Gre bolj za to, da se zavemo svoje energije in začutimo, kdo smo.

Danes odseva ogledalo nekoliko drugačno sliko. Vedno je tako, da tu in tam znam pogledati onkraj podobe. Nekoč mi je zvesta bralka napisala, da nisem samo bleščica in res nisem. Imam vzpone in padce, kot vsaka izmed vas, imam slabe dni in zelo lepe večere, ko v miru likam in pogledam tri filme in potem še pomislim, da sem neskončno srečna. In za seboj imam veliko odličnih odločitev in kakšno slabo, vsekakor je tako, da bi lahko preizkusila tudi kakšno drugo pot, sicer ne vem, če bi bila tako zanimiva, kot ta, ki sem jo tudi prehodila, bi bila vsekakor drugačna. Staranje mi je všeč zato, ker postaneš samozavesten in nabit s tisto skrivnostno energijo, ki jo imamo samo me, in včasih je dovolj pogled, da je vsem jasno, da morajo stran. Tako je. Stran. In danes je takšen dan, ko se že veselim tistega visokega letenja pri luni in med zvezdami, tudi zato, ker vas bom našla tam. Vsaka s svojo zgodbo in vsaka na svoji metli in če potrebujete pomoč, že veste, kakšen je moj moto: da si kraljice držijo krone in ni izjem ali izgovorov, zakaj tega ne bi naredile. Razočarana sem vsakič, ko mi ženska obrne hrbet. Potem pa se le umirim in pomislim: žal mi je zanjo.

Kjerkoli boste, nikar ne pozabite, kdo ste. Ali kje ste. Kaj ste naredile in koliko vas je stalo. Kapo dol vsaki ženski zato, ker so naše zgodbe edinstvene. Srečna sem, ker jih bom danes poslušala veliko in na koncu ponovno ugotovila, da smo vse le eno.