Sladko življenje

Razmišljala sem o stvareh, ki jih lahko naredimo v letošnjem letu zato, da smo srečnejše. O ciljih, ki jih z lahkoto dosežemo, če jih le imamo v glavi. O prijateljih, ki jih ni veliko, a morajo biti ta pravi, o času, ki noro beži in ga ne znamo ustaviti. Ali bolje rečeno, se dovolj ne zavzamemo za to, da bi ga. Zavihala sem rokava in začela pisati. O hvaležnosti, ljudeh, življenju. O tem, da bom imela spomine in ustvarila trenutke, ki bodo trajali za vekomaj. O tem, da se prav to obdobje ne bo ponovilo, zato je kar dobro, da ga živimo na polno, brez slabe vesti in s tisto odlično mero samozavesti, ki jo premoremo. Pripravljene?

O sebi govorite pozitivno

Ne le zato, ker si zaslužite samo dobre besede, temveč tudi zato, ker dejansko STE dobre. Ne pričakujte simpatije s strani drugih, če ste same neprijazne do sebe. Spoštujte se, imejte se rade, poskusite se razumeti in sprejeti odločitve, napake, stvari, ki vas zaznamujejo. Takšne ste. V dobrem in slabem.

En cilj naenkrat

Ker si preveč naložimo in se potem zlomimo. Se čudite? Jaz ne. Koliko ciljev imate v tem trenutku? Jaz vsaj pet pa smo šele na začetku januarja, marca bom že pečena. Težava je v tem, da izgubiš kompas in potem ne veš več, kje si ter koliko si pravzaprav dober. Ko pridete do cilja, se le ustavite, objemite se zato, ker vam je uspelo, nagradite se in šele potem pojdite naprej.

Manj poslušajte druge in več sebe

Ta svet ima veliko glasov, v resnici preveč. Glasovi tvorijo šum in potem gremo še same v tilt. Ne ozirajte se preveč na druge, poslušajte nujno potrebno, vsakemu niste všeč in super je, da je temu tako. Da ne boste tratile časa s svetom, vam svetujem, da se raje obrnete vase, ugotovite, kje je vaša intuicija in ji potem sledite.

Prijateljice: jih je malo, a so prave

Vas poznajo. Znajo biti glasne in tudi noro tiho, peveč ne komentirajo in ne svetujejo, če jih pač ne vprašate za nasvet. Jih sploh imate? Jaz zelo malo. Želim si več ženske energije, več sodelovanja in razumevanja, več objemov in nasmehov ter občutka, da pripadamo isti družini, ker vse čutimo podobno in imamo podobne izkušnje. Dobro je, če znamo držati skupaj.

Čas je dragocen in otroci so še bolj

Ustavite ga. Povem vam: divjamo kot nore, imamo toliko obveznosti, spimo premalo, norimo preveč, otroci pa se znajdejo nekje vmes in so iz sebe. Tudi oni čutijo pritisk šole, sošolcev, vzgojiteljic in ostalega. Starši so sidro, ki mora biti prisotno zato, da najdejo pristan. Če pa neprestano norimo, tega pristana ni. Ustavite čas in se pomirite zase in za svoje otroke.

Počisite, oprostite in pojdite naprej

Nekako tako, kot to storimo s svojo garderobno omaro. Podobno je z ljudmi in preteklostjo. Nima smisla obžalovati ali se vrteti v krogu. Konec koncev, komu mar? Zaključite in postavite piko, seveda ne boste pozabile, ker je nemogoče, a lahko oprostite, kar je ogromno. Z grenkobo ne pridete daleč, z maščevalnostjo še manj. Tega ne pozabite.

Z malo sladkorja je vsaka tableta znosna.