S pohištvom imamo v Evropi zelo poseben odnos. Ko nekaj kupimo, je potem tako, da gledamo omaro do smrti, ali skoraj. Morda tudi zato, ker so nam povedali, da je masiven les tisto, kar potrebujemo, in ko nabaviš denimo kuhinjo, jo imaš vsaj trideset let. Saj ne da sem naveličana ali nezadovoljna s svojo, a včasih me prav piči, da bi doma naredila celo revolucijo, se znebila starega, nabavila novo, malo eksperimentirala z oblikami in barvami, a brez slabe vesti. Tudi zato podpiram tiste, ki prav za kuhinjo ne potrošijo bajne vsote denarja, saj si mislijo, da jo bodo čez deset let tako ali drugače menjali. Deset let! To je kar obdobje kajne? In koliko se lahko v tem času spremeni, koliko se lahko naš okus spremeni in potem pripelje do novih želja. No, kakorkoli že, danes sem “nabrala” nekaj lepih kuhinj, ki se jih ne bi branila. Nič modernega, saj veste, da sem retro ženska.
In danes se še posebej veselim kuhanja! Pa ve?
2 Comments
Zelo lepe, tudi meni je všeč ta stil, imam podoben stil, samo v svetlo modri barvi in se ga še nisem naveličala, vedno nekaj dodaš in je.
Se strinjam, moja je tudi svetlo modra 🙂