Lahko bi kupila eno tono rož, jih odnesla domov in z lahkoto bi šla še enkrat v trgovino po nove zato, ker bi prav gotovo našla še en kotiček, ki jih potrebuje. Te dni vse cveti in zdi se mi noro, kako postajajo balkoni, terase, mesta lepša. Narava je bujna, radodarna in v odeta v čarobne barve, ki prav kričijo po pozornosti. Z nosom proti zraku občudujem viseče rože na balkonih, tulipane v zemlji in glicinijo, ki še vedno noro diši. Rada bi ustavila te trenutke, ker pa mi ni dano, skušam narediti razglednice v glavi zato, da jih bom imela takrat, ko ne bo vse tako cvetoče. In šopek rož je tisto, kar mi podarja srečo, občutek, da je doma vedno noro lepo in z majhnim vložkom lahko poskrbimo za mir in ljubezen. Hvaležna sem za vse te majhne ali večje šopke, ki skoraj dnevno priromajo k meni in potem dobesedno zaživijo.
Vam, drage bralke, podarjam najlepšega, ker vem, da si ga zaslužite.
