Danes so moja pravila vezana na to, kar sem globoko v sebi, in prav nič na modo. Sicer modo občudujem, mi je izredno pri srcu, a pomembne stvari v življenju so najbrž druge. Na prvo mesto postavljam veselje, zadovoljstvo in notranji mir. Če imaš to, potem imaš vse. Včasih je kar dobro, da se vprašamo, kako smo, in na to vprašanje iskreno odgovorimo. Se vam zdi enostavno? Se ne strinjam. V nas je mnogo, morda nešteto različnih odtenkov, težko jih je ujeti, a če tu in tam prisluhnemo kakšnemu, smo nedvomno na konju.
Projekt mir
Imam posebno skalo, pod katero živim, in kot veste je tam bolj malo ljudi. Tudi večeri so se zdaj spremenili, veliko manj računalnika in telefonov, veliko več peke kruha, piškotov, tu in tam kozarec belega vina, najljubše serije na Netflixu in sem kot prerojena. Mir je tisto, kar imaš v srcu, in hkrati tisto, kar ti omogoča biti, kar si, poslušati svoje zahteve in se postaviti na prvo mesto. Tako noro hitimo, da se po poti prav izgubimo in potem samo še tuhtamo, kje pravzaprav smo. Ker mi ta občutek ni všeč in sem ga že doživela, si zdaj privoščim mir, na vseh področjih.
Poskrbim, da je služba čim bolj zabavna
In vsak dan priznam, da imam srečo zato, ker delam stvari, ki so mi zelo všeč, dnevno se pobožam po duši in prav uživam v ustvarjanju novih vsebin. Če pa dobro pomislim, vem, da sem za vse to poskrbela sama. Dvakrat so me želeli zaposliti in sem rekla ne, ker sem vedela, da bi ubili mojo kreativnost. Sicer bi bili službi zanimivi, a se tam preprosto nisem videla in vem, da sem takrat razočarala starša, a kasneje se je izkazalo, da je bila moja pot povsem drugačna.
Vem, kaj sede moji duši
Tista nova torbica, dnevnik v pastelnih tonih, svetlo rumena obleka, sprehod po Dunaju, kava v Trstu, življenje v New Yorku. Vem in sledim instinktu. Ne potisnem občutkov nekam nazaj zato, ker sem to jaz. Raje jih poslušam, negujem, uresničujem. Včasih so stvari, ki so nam najbolj blizu, popolnoma tuje tistim, ki živijo z nami, a to še ne pomeni, da moramo nanje pozabiti. Letošnji obisk v New Yorku je bil še posebej terapevtski in prej ali slej vam povem tudi zakaj.
Ne obremenjujem se z leti
Ne vem, kako naj bi bila oblečena zdaj, ko jih imam 44. Saj kostime tako ali drugače nosim, a sem najraje v kavbojkah in z Allstarkami, če pa so v omejeni izdaji, toliko bolje. Leta torej in vse tisto, kar pišejo mediji. Tudi sama delim nasvete, a začenjam vedno z istega stališča: leta so zelo relativna, važno je, kaj imaš v sebi in kdo si. Lahko jih imaš 25 in si goska. Lahko jih imaš 85 in si carica. V tem primeru izberem raje drugo možnost, kljub gubam.
Izberem prave ljudi
Ker sem sita tistih, ki so le zaradi številke. In še bolj sita tistih, ki delujejo kot privesek. Ne samo, da jih ne potrebujem, temveč tudi oni mene ne potrebujejo, se le pretvarjajo, da je temu tako. Rešitev je zelo preprosta takrat, ko si vcepiš v glavo, da tako ne sme biti in imaš vso pravico izbrati, četudi proti toku. Ko danes pogledam okoli sebe, lahko le rečem, da je bila opravljena čistka. Morda ne najbolj globoka, a delam na tem.
Ne zamudite oddaje o modi Glitter z Lorello, nocoj ob 20.00. Bom točna!
