Tisti bonton, ki se je le vrnil …

Če bi še imela babico in podstrešje, bi jo prav gotovo prosila, če lahko brskam po njenih starih stvareh. Me ne čudi, da so dizajnerji svetovnega kova vedno polni idej in domišljije, ki jo najdejo prav takrat, ko odprejo stare skrinje s čipkami, spalnimi srajcami, starinskim nakitom in oblekami na volančke. Nekako velja, da te stvari ne gredo iz mode, kar dokazujejo tudi znamke za mlade, kot so H&M, Mango in Zara (a seveda s tem ne želim povedati, da gre za znamke, primerne le za mlade, saj tam tudi sama najdem marsikaj zanimivega!).

Ker je Petra ravno včeraj napisala članek na temo, da je morda moda obsojena na grde superge, majice s kapuco in raztrgane kavbojke, sem se prav zamislila. Seveda so to trendi, ki obstajajo in jih marsikateri vzamejo za svoje, in najbrž je tudi tako, da je lažje delati grde stvari kot lepe, a le zato, ker je v današnjem svetu vse obrnjeno na glavo. A rešitev obstaja in to smo prav mi, kupci, ki nikakor ne smemo dovoliti modi, da nam ponuja in nas potem, povrh vsega, še prepriča, kako so grde stvari v resnici lepe, kako nam pristajajo ogromne oblike in raperske majice, saj resnici na ljubo ne pristajajo niti našim hčerkam, nam pa še manj.

In kam je torej šel tisti dober, stari bonton? Še vedno je tu, naj vas ne skrbi, na nas pa je, da ga izberemo. Ko sem nazadnje stopila v H&M, me je prav prevzel val vzorcev: rožice, pastelne barve, črte, pike, vse je narejeno kot za piknik na podeželju in sem se prav nasmejala. Prvi razlog je, da sem bila v odlični družbi prijatelja Milana Gačanoviča, ki obožuje črno in se mu jev trgovini kar vrtelo. Drugi razlog pa je, da je moral kar priznati, da mi dolga roza obleka na volančke pristaja in tudi enodelne baby blue kopalke. Seveda je šlo vse domov z mano in nekako se mi je zdelo, da me je po nakupu manj sumničavo gledal, kot sicer … Milan, če zdaj bereš, tako ali drugače veš, da te obožujem!

No, skratka, bonton je tukaj. Našla sem ga v dolgih, pastelnih blazerjih v Mangu, v bluzah s pentljo v Zari in potem še v izložbah drugih trgovin, ki veselo pomešajo stvari med seboj in znajo ponuditi tudi tisto, kar bomo dejansko nosile me, ženske pri 30, 40, 50, 60 in še več, ker si želimo imeti na sebi midi dolžine, lepe kroje, prefinjene bluze in tudi kavbojke, a ne preveč raztrgane (oziroma če so cele, je veliko bolje, a danes jih je kar težko najti … No, v Gapu jih prav gotovo imajo!). Lahko bi skoraj zatrdila, da v kolikor najdemo na eni strani ta super raverski val, ki navdušuje Rihanno in njene privržence, na drugi vztraja shabbi-chic-vintage-ladylike-bonton vzdušje, ki mi je pisano na kožo in verjamem, da nisem edina.

Ok, grde superge so tako močno preplavile modni svet, da sem se jih že navadila, a ne vem, če bi jih ravno nosila. Najbrž tudi zato, ker nosim številko 40 in bi bile najbrž moje “grde superge” v resnici plavutke, zato si ne predstavljam, kako bi jih kombinirala. Raje imam obroč na glavi in volančke na dolgem krilu, čipko praktično povsod in radost v srcu. In prav ta radost me vodi, tudi v modnem smislu: nikoli ne bi dovolila nikomur, da mi ponudi grde stvari ali kose, ki mi ne pristajajo. Tudi temu se reče zrelost, bontonska zrelost.