Prav takšen je bil naslov članka, ki sem ga pred kratkim brala. Članek o odnosih in o tem, kako je danes postalo naporno in zahtevno ostati skupaj, kako premalo komuniciramo in prav nič skupaj ne pospravljamo. In povrh vsega, če slučajno mislite, da živite z nevrotičnim, norim in sebičnim partnerjem, vedite, da ste prav takšne tudi ve.
No, in potem napoči čas, ko se moraš le pogledati v ogledalo, da bi ugotovil, če vse skupaj drži. Alain de Botton, angleški filozof, namreč trdi, da imamo mnogokrat v glavi preveč romantike in premalo realnosti ter gledamo na ljubezen tako, kot bi morali za vekomaj skupaj gledati film, občudovati zahode in si šepetati lepe stvari na uho. Se prepoznate? Jaz se in seveda je ta zgodba film, ki se vrti v moji glavi, vsakdanje življenje je rahlo drugačno. Ne nujno slabše, a recimo drugačno.
Mnogokrat se soočamo s težavo, da je s partnerjem težko živeti. Seveda ne pomislimo, da je v resnici težko živeti tudi z nami, pa niti ne zato, ker imamo sebe za brezhibne, bolj zato, ker pričakujemo marsikaj in v kolikor se pričakovanja ne izpolnijo, smo razočarane. Ah, ta pričakovanja! In spet smo tam, ključ je prav v tem, da jih spremenimo in začnemo pričakovati veliko manj, saj bomo tako tudi manj razočarane. Naš partner ni brezhiben, to najbrž vemo in kot je nekoč povedal moder človek: vsi smo zlomljeni, nagnjeni k grehu in h korupciji. Zato ljubezen pomeni predvsem to, da oprostimo drugemu napake. No, jaz bi dodala, da jih oprostimo tudi sebi, saj se brez tega ne zgodi nič koristnega.
Podnaslov članka je “Ljubezen je likanje” in res je temu tako. Če s svojim moškim lahko enakopravno in enakovredno delite vsa hišna opravila, potem to drži. Ker se mi zdi, da imamo ženske še vedno v glavi to, da moramo vse početi same, ali pa vsaj za 80 %. Torej likanje, kuhanje, pospravljanje, kupovanje hrane in podobno, morda je pa le nekaj resnice v tem, da bi moški tudi pomagali, če bi jim dovolile. In včasih je tako, da ni dovolj dovoliti, moraš tudi povedati, kaj je treba storiti. Moja mama vedno pravi: dodeli naloge, dokler ne boš tega naredila, ne boš prišla daleč. Na začetku zveze je lahko zabavno in, ponovno, romantično opravljati vse te stvari tudi za svojega moškega, a dolgoročno gledano postane utrujajoče in nepravično. Torej, zakaj ne?
Filozof dodaja, da je tudi občutek samote koristen, ker v resnici moramo imeti prostore, ki so le naši, in vse, prav vse, bomo težko delili. Težava je v tem, da nas samota zaskrbi; v starih časih so šli ljudje v cerkev, se družili in tako delili določene tegobe, danes tega že skoraj ni več. Znajdemo se vedno sami pred vsemi težavami in občutek samote zna postati zelo naporen. Premagamo ga takrat, ko začnemo razumeti, da gre za nekaj popolnoma normalnega in takrat se tudi zniža naš nivo stresa.
Za konec še to. Koristno je, če se o seksu pogovarjamo. V resnici to počne prav malo ljudi, deloma zato, ker naj bi bil seks nekaj romantičnega, kar se zgodi brez besed. Raziskave pravijo, da temu ni ravno tako; dobro je, če natančno veste, kaj želite in kaj pričakujete od svojega partnerja. Povrh vsega naj bi pari, ki so zelo dolgo skupaj, manj seksali zato, ker je vedno nekdo jezen na partnerja. In kot bi rekel Alain de Botton, najbolje je, da spustite jezo, odpustite partnerju in začnete ponovno z normalnim seksualnim življenjem.
