Ta teden sem iz trgovine odšla polna rož. V resnici jih prav nisem mogla pustiti tam, ker so bile tako lepe in noro barvite. Vrtnice, pa tudi tulipani, hijacinte, potonike in še kaj bi se našlo. In ko sem na blagajni plačevala, se mi je prodajalka prav prijazno nasmehnila, najbrž zato, ker ji je bilo popolnoma jasno, da so bile rože zame. In res so bile. Ni dneva, ko si jih ne bi privoščila in so presenetljivo vzdržljive, morda zato, ker jih imam iskreno rada. Gesta zame, ne zato, ker praznujem, prej zato, ker se objamem in za to ne potrebujem posebne priložnosti, saj je vsak dan pravi. Te rože me spravijo v dobro voljo, polepšajo stanovanje in mi podarjajo čarobna jutra, ko jih občudujem ob kavi in prav vem, da je vse na svojem mestu.
Danes po službi si le privoščite šopek, zdi se mi, da je najboljša investicija.
