Prijateljstvo med ženskami je nekaj neprecenljivega. Zgodi se pogosto, a je redko kdaj 100 % iskreno. Osebno mislim, da je veliko resnice v stavku, da so “prave prijateljice tiste, ki so s tabo delile mladost”. Morda tudi zato, ker smo na stara leta veliko bolj zahtevni in hkrati površni, oziroma z manj časa za tiste majhne, velike stvari in majhne, velike vezi, ki poskrbijo, da se prijateljstvo ne le rodi, temveč tudi razvije. Te dni sem blažena zato, ker sem obkrožena z ženskami in nekako je tako, da jih v sebi zelo globoko začutim. Mamo in Sofio na prvem mestu, potem še nekaj sodelavk, ki so postale prijateljice, in pa stare mačke, ki so z mano delile pol življenja. Dvignem kozarec in nazdravim občutkom, ki me preplavijo, in s ponosom rečem, da so prav one, Ženske, moja največja inspiracija.
