Naletela sem na zelo zanimiv članek o gozdu ter o tem, kako sprehajanje po gozdu deluje terapevtsko in pomaga prebroditi težke dneve. V resnici ni novost, da nam znajo zelene površine zelo pomagati in postanejo ključnega pomena takrat, ko začutimo stisko. Razlog je preprost: gozd nam omogoča, da se za dolžino sprehoda potopimo v popolnoma drugačen svet. Svet zelene barve, majhnih živali, drugačnih vonjav, posebnih zvokov. Svet, ki ga v drugih okoliščinah ne zaznamo.
Psihologi govorijo o tem, da je naša realnost pravzaprav popačena, oziroma način, kako jo dojemamo, ni pravilen. Okoli nas je prav gotovo preveč stimulacije (bodisi zaradi službe, telefonov in računalnikov, hitrega tempa življenja in podobno) in smo zato preveč obremenjeni s svetom. To pomeni, da počasi izgubljamo sposobnost zaznavanja stvari takih, kot so v resnici, brez vseh teh nepotrebnih dodatkov, ki pa so del našega vsakdana. To nas naredi zbegane, nemočne in nezadovoljne.
V Italiji organizirajo prav terapevtske sprehode, preko katerih se človek naužije lepega. In zanimivo, kako je prav “lepo” tisto, kar naša duša potrebuje zato, da se umiri. Gre za idealno terapijo za tiste, ki so pod stresom, saj je njihov živčni sistem preobremenjen. S pomočjo sprehoda v gozdu postanejo mirnejši in dokazano je, da se količina negativnih misli bistveno zmanjša. Glede na to, da imamo v Sloveniji ogromno lepih in negovanih zelenih površin, menim, da bi si lahko tudi mi omislili kaj podobnega. Žal družba, v kateri živimo, neprestano spodbuja tekmovalnost, kar pomeni, da je človek vedno na preži. Vedno z občutkom, da ga nekdo lahko napade, zato mora biti sam pripravljen za napad ali beg. To je tudi za naš imunski sistem izredno naporno, um se ne uspe umiriti, posledično imamo zbegane misli, ki s časom postanejo zelo težke.
Da ne boste mislili, kako sta fitnes in telovadba odlično nadomestilo za sprehode! Super je, če telovadite in migate, vendar ima sprehod po gozdu povsem drugačno funkcijo in tudi čar. Človek je zgubil stik z naravo, a to še ne pomeni, da je pot nepovratna. Tudi vonjave odigrajo zelo pomembno vlogo. Vsakič ko stisnemo rožo, list, kos lesa in zaznamo nek vonj, pomeni, da so se sprožila naravna olja oziroma kompleksna mešanica aromatičnega. Že ta olja so pomembna zato, da v sebi začutimo mir in spokojnost.
Zanimivo bi bilo primerjati učinke morja in gozda. Sama sem denimo bolj morski človek, a priznam, da ima gozd popolnoma drugačen čar. In res je, ko se po njem sprehajaš, postane tudi življenje drugačno. Zdaj sem se spomnila na vse čudovite sprehode, ki sem si jih privoščila, ko je bila Sofia še v vozičku. Morda je čas, da poskrbim zase in ponovim tiste lepe, dnevne trenutke v zelenem.
2 Comments
O jaaaa, gozd me je od nekdaj očaral.
Ko je bila hči še majhna, me je nonstop spraševala, katera je moja najljubša barva. Glede na to, da imam rada veliko barv, sem vseeno vedno odgovorila, da zelena:-))
Bo že nekaj na tem ane:)
Res lepe fotke Lorella, sem se za 5 min kar odklopila tule v službi:-))
Lep dan
Darja
Me veseli 🙂 Objem xoxo