Obleka ni nikoli “le obleka”

Z modo živim, odkar vem zase, in če sem iskrena, me ni nikoli razočarala. Nekako tako, kot moja ljuba Beatrice, ko pridem domov in se takoj vrže na hrbet, potem skoči do pasu, nakar se v zraku zavrti in mi da vedeti, da sem njeno vesolje. So stvari, ki te preprosto ne spustijo, zgodi se lahko karkoli in bodo vedno tam. Zanimivo, da za ljudi pač ne bi trdila isto. Mode nisem nikoli jemala lahkomiselno in me žalosti, ko mi nekdo reče, da je “obleka pač le obleka”. Tega ne verjamem.

Obleka ni le krpa, ki jo zjutraj vržemo nase zgolj zato, da nas ne bi zeblo, ali da ne bi odšle od doma gole. Obleka je simbol tega, kar imamo v glavi: naših misli, občutkov, življenja. In je oklep, ki nas brani, pa tudi prvo sporočilo za svet, ki nas ne pozna. In obleka je tisti kos blaga, ki ima magično moč, da nam podari lepoto, občutek zmage, pa tudi željo, da bi nas kdo pohvalil. In ker smo s komplimenti tako zelo skopi, vedite, da so vedno dobrodošli in lepa beseda prav nič ne stane. Moda me je znala osvoboditi in po svoje tudi definirati, toliko, da za mano na ulici zakričijo “Bleščica!” in točno vem, da je ta beseda namenjena meni. Ker sem jaz “tista, ki se ukvarja z modo” in to že 20 let, kar ni ravno zanemarljivo.

Moda je poskrbela za marsikatero revolucijo. Podarila nam je gole noge takrat, ko se je rodilo mini krilo, in bikinke takrat, ko so bila Bondova dekleta edini pravi simbol erotike. V 80. letih smo nosile tiste grozne moške kostime zato, ker smo si želele moči in dosegle smo jo tudi s pomočjo prave obleke. Kot je pripomnila Donatella Versace, zdaj so ti časi mimo, a brez njih danes najbrž ne bi bile, kjer smo. Moda kot uniforma in oklep, moda, ki zna govoriti namesto tebe, pripovedovati zgodbe, ki jih drugače ne bi govoril, moda, ki odpira poti in nas tudi združuje. A nikar ne mislite, da modo jemljem smrtno resno, pravzaprav nasprotno: vem, da je muhasta, nepredvidljiva, arogantna in nerazumevajoča. Mene neprestano zafrkava: ko najdem trend, ki mi je pisan na kožo, gre iz mode in hop, sem tudi sama že pasé.

Moda premika ljudi in včasih cele generacije. To, kar danes nosijo naše hčerke, smo me nosile pred dvajsetimi leti. In veste, kaj? Bile smo veliko bolj napredne od te generacije, ki ima vse, ampak zamuja življenje zaradi tablic in Instagrama, saj ima namesto oči objektive in fotoaparate in prav nobene želje, da bi karkoli ohranila le zase. Moda je tudi v tem smislu postala zelo populistična, globalna, združuje moško in žensko, staro in mlado ter zahteva, da ji slediš. A nikar slepo, ker te v trenutku zazna in potem se ji zdi, da nisi vreden igre, saj v kolikor ni individualne kreativnosti, potem ni niti dobrega stila. Kar mi je všeč, je dejstvo, da sem s pomočjo mode popolnoma Jaz. No, saj sem tudi drugače Jaz, a me moda ravno prav brani, da se sveta ne bojim.

Zato za vse tiste, ki še vedno mislite, da je obleka “le obleka”, vedite, da se zelo motite. Nekje sem prebrala, da je to, kar imamo na sebi, zelo pristen podaljšek tega, kar nosimo v srcu. In da, obleke govorijo svoj jezik, ki je zelo jasen, če ga le znate poslušati.

***Moj stajling: pižama InBloom Intimates, jopa Eberjey (via Netaporter), balerinke Pretty Ballerinas, nakit Zlatarna Celje in Bronzallure.