Zima je čarobna, o tem ni dvoma. Meni je všeč zvok, ko pod svojimi škornji začutim škripanje snega, moja hči obožuje odsev svetlobe, ki jo na zasnežene poljane meče večerna luč, medtem ko nihče od naše družine ne skriva veselja, ko se snežni prah usuje z veje, pod katero smo se ravnokar ustavili, da bi se naužili pogleda na snežno idilo. Še posebej pravljična pa so pozimi jezera, tista zaledenela, polzaledenela ali tekoča. Čeprav nismo strastni drsalci z raziskovalno iskrico v očeh, radi preizkusimo (preverjeno varno) trdoto ledu. In medtem ko ni dvoma, da lahko doma uživamo v prelepi zimski čarovniji, ki nam jo ponujajo Bohinjsko in Blejsko jezero ter Zelenci (popoln raj za popolno Instagram fotografijo), vam predstavljam še tri izjemne lokacije, ki vas bodo zagotovo navdušile. Dve sta povsem blizu in ju lahko brez posebnih priprav obiščete že naslednji vikend.
Plitvice – Hrvaška
Najstarejši in največji hrvaški narodni park je odprt vse leto, vendar je zimski obisk Plitvic priložnost za uživanje v nenavadnih prizorih. V led okovani slapovi, kristalno čista voda in drevesne veje, ovite v snežni puh, pričarajo sprehajalcu resnično nepozabno doživetje. Park je poseben geološki in hidrogeološki kraški pojav. Sestavlja ga 16 manjših in večjih jezer. Prosčansko jezero, Ciginovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Galovac, Milino jezero, Gradinsko jezero, Veliki Burget in Kozjak so krona 12 zgornjih jezer, spodnja jezera pa Milanovac, Gavanovac, Kaluđerovac in Novakovića Brod. V kanjonu Spodnjih jezer se nahaja tudi najvišji slap v Republiki Hrvaški, Veliki slap, ki se preliva z 78 metrov visoke stene. Poleg uživanja v ledenih jezerih ima obisk Plitviških jezer v zimskih mesecih še eno prednost – v obdobju od 1. januarja do 31. marca boste za vstopnico morali odšteti le 60 kun, v nasprotju z 250 kunami, kolikor stane vstopnica v poletni sezoni.
Hallstatt – Avstrija
Hallstatt je majhno pravljično in slikovito mestece v Avstriji, ki sodi pod UNESCO-ovo zaščito in je v neposredni bližini zelo priljubljene božične destinacije Salzburga. Z nekaj več kot 860 prebivalci in približno dve uri od prej omenjenega Salzburga predstavlja idealno lokacijo za sprostitev in uživanje v neverjetni zimski kulisi. Mestece ob jezeru odlikujejo ozke in vedno skrbno urejene uličice, medtem ko je pogled na jezero in naselje najlepše prav ob večernih urah, ko osvetlitev iz hišk na vodni gladini ustvarja migetajočo svetlobno pravljico.
Bajkalsko jezero – Sibirija
Poleg tega, da je najgloblje in najstarejše (25 milijonov let) na svetu, je Bajkalsko jezero, ki se nahaja v Sibiriji v azijskem delu Rusije, zagotovo eno najlepših jezer na svetu – v vseh letnih časih, še posebej pa v času hladnih sibirskih zim. Ker ima Bajkalsko jezero edinstveno podnebje (celo svoje lastne vetrove), so prav zime manj surove kot v centralni Sibiriji. Najbolj priljubljeno mestece ob jezeru je Listvjanka, ki je približno dve uri oddaljeno od Irkutska oziroma sibirskega Pariza. Tako jezero kot okolica sta pozimi izjemno lepa. Na nekaterih delih jezera je led tako čist in prosojen, da je videti kot ogledalo. Številni obiskovalci zaledenelo jezero uporabljajo za drsanje ali kolesarjenje, medtem ko se drugi podajo na več desetkilometrske dolge pohode in med potovanjem spijo v šotorih na ledu.
Poseben čar Bajkalskemu jezeru pričara tako imenovan Šamanski kamen na otoku Oljhon na sredini jezera, s katerim je povezana tudi legenda o nastanku jezera. Legenda pravi, da je Bajkal starec s 336 sinovi in hčerami (toliko manjših in večjih rek se izliva v jezero), svojo hči Angaro je nameraval poročiti z Irkutom, medtem ko se je ona zaljubila v Jensieja. Nekoč, medtem ko je oče spal, je ta pobegnila s svojo ljubljeno osebo. Ko se je Bajkal prebudil in sprevidel, da je njegova hči odšla, je postal besen. Orkanska sila je vzvalovila jezero, lomila veje, pred njo so pobegnile vse živali in zveri. Z gore je oče odlomil skalo in jo vrgel na hčerko. Kamen naj bi padel na dekličino grlo. Umirajoča Angara je jokala in prosila, naj ji da oče nekaj vode in ji oprosti. Namesto vode je prejela le očetove solze. Reka Angara je tako edina reka, ki se izliva iz Bajkalskega jezera in je eden pomembnejših pritokov reke Jensiej.