Namig za izlet: Cividale del Friuli – Čedad

Medtem ko se v Italiji življenje zelo počasi normalizira, lahko rečem, da smo mi že na odlični poti. Pogrešam vsak kotiček Italije, pogrešam hrano, ljudi, dobro kavo, arhitekturo, modo, prijatelje. Pogrešam tisti občutek veličastnosti in svobode, ki me objame vsakič, ko prestopim mejo in začutim, da je energija res drugačna. Ta članek je v resnici nastal pred karanteno in sem čakala in čakala, da ga objavim. Danes sem pomislila, da je dobro, četudi začnemo razmišljati o tem, da se bomo kmalu lahko normalno gibali. Tudi to nam daje nek občutek svobode. In kot sem mnogokrat že napisala: vse bo dobro.

To malo mestece vam bo ukradlo dušo! Drugače ne bo šlo, saj je Cividale del Friuli (ali Čedad po slovensko) čudovito malo mestece, z odličnimi restavracijami, starinskimi ulicami in prizori, ki močno dišijo po zgodovini. Do Čedada lahko pridete z različnih koncev, prav vse poti pa so odlična priložnost za kolesarske užitke.

Cividale del Friuli je majhno mestece že iz časov železne dobe, ki se nahaja v deželi Furlaniji – Julijski krajini v severi Italiji. V mestu živi dobrih 11.000 prebivalcev, od tega kar 30 % Slovencev. Je tudi kulturno središče Beneških Slovencev. Že sam sprehod po ozkih ulicah starega mestnega jedra je nepozabno doživetje.

Srednjeveško mestece ob Nadiži je znano po osrednjem trgu Piazza del Duomo in Pretorski palači (Palazzo dei Provveditori), veličastna je katedrala (il duomo) sv. Marije Vnebovzete, po ogledu glavnih znamenitosti pa se velja sprehoditi čez Hudičev most (Il Ponte del Diavolo) in si privoščiti kakšno dobro italijansko kavo. No, v mojem primeru je to prav gotovo cappuccino. Skozi mesto se je vredno tudi preprosto sprehoditi, saj so čedajske ulice zelo romantične. Še najbolj so Čedad zaznamovali Langobardi. Nikjer drugje se niso tako dobro ohranili zgodovinski, umetnostni in kulturni spomeniki langobardske civilizacije. Langobardsko svetišče oziroma molilnica Svete Marije je edinstveni zgodovinsko-umetnostni objekt, poln skrivnosti, ki ga še danes preučujejo.

Če se odločite za izlet v to čudovito mesto, ne pozabite preizkusiti katerega od lokalnih vin – za Furlanijo značilne sorte so pinela, malvazija (belo) in sclopetin (rdeče). Vsako četrto nedeljo v mesecu v mestu poteka tudi zanimiv bolšji sejem. Če pa boste imeli dovolj časa za kosilo ali, še bolje, večerjo (ker je pač bolj romantična in za ta kraj se tudi spodobi), izberite restavracijo Al Monastero, ki je prav v centru mesta (peš cona). Vsakič sem bila očarana nad hrano in postrežbo, ambient pa je ravno prav čarovniški, da moja duša veselo zapleše.