V zadnjih časih so nas mediji res bombardirali s slabimi novicami, zato je težko pričakovati, da gojimo dobre misli. In res je: težko je priti ven iz te nore spirale, še težje je se pretvarjati pred našimi otroci, da se ne dogaja nič hudega, in hkrati držati gor celo družino. Pa vendar, ljube moje. Vabim vas, da se zdaj malo usedete, si skuhate dobro kavo, pijte jo prav iz tiste tako priljubljene skodelice in se osredotočite le na dihanje. Brez panike. Še smo tukaj in še bomo.
Naj vam povem eno super zanimivo in ljubko zgodbo. Ko sem se še mirno sprehajala po trgovinah in prav za vas “šnofala” za novimi oblekami in kolekcijami, sem se prav veselila člankov. Veste, kaj, ni vrag, da ne bomo paradirale po mestu z belimi, čipkastimi oblekami, kupovale limon na tržnici in delale sefijev ob morju. Res verjemite, da vse bo in prosim, ne počutite se krive, če niste neprestano na straneh, ki poskrbijo za sveže novice o virusu, zalepljene pred TV ali z enim ušesom na radiu. Vse bo še ok. To bo te dni moj moto in zelo bom vesela, če se mi boste pridružile.
Ker sem po izobrazbi psihologinja in si drznem podati tudi nekaj napotkov na temo, kako spustiti strah in se umiriti. Vem, da je to v nas in vem, da je človeško. Takšni pač smo, delamo črne scenarije v glavi in potem se sploh ne čudimo, ko se ne zgodijo. Tudi ta se ne bo. Ponovite torej na glas: vse bo ok.
Kar morate naresti v tem trenutku, je sledeče
- Ne razmišljajte preveč o tem, kaj bo čez dva tedna, in poskusite najti zaposlitev, ki bo obremenjevala vaše misli. Lahko kuhate, ustvarjate, pišete, delate naloge z otroci, pletete, igrate inštrument, karkoli. Zaposlite možgane, da ne bodo preveč begali. To je zelo pomembno, saj človek hitro pade v vrtinec misli in potem ne zna iz njega. Tega si pač ne boste dovolile.
- Vizualizirajte. Saj vem, da v to tehniko marsikdo ne verjame, a zdaj je čas, ko lahko same poskusite. Veste, kaj vizualiziram sama? Trenutek brezhibne sreče, ki sem ga doživela na Floridi, natančneje v Miamiju na plaži, ko se je v meni nekaj premaknilo. Bilo je pred mnogimi leti, najbrž sedem let od tega, a ta trenutek popolne sreče je še v meni. Ko mi je hudo, ga vedno prikličem v spomin. Vidim vse: barve morja, plaže, svoje kopalke, začutim vročino v zraku, galebe, vse, kar je bilo. In spet sem tam in spet je vse na svojem mestu.
- Napišite plan. Kaj boste počele v teh dveh tednih? Boste imele delo od doma za 8 ur, kot bi bile v pisarni? Boste zjutraj začele z nalogami z otrokom? Boste šle v naravo? Boste skuhale nekaj super mega posebnega? Kakšen je današnji plan? Imejte ga na papirju in mu sledite, to so dobesedno majhne stvari in majhni koraki, ki življenju dajajo smisel.
- Ne pozabite na smisel življenja. Smisel življenja so odnosi in vaše notranje zadovoljstvo. Te dni se mi je popolnoma ustavila služba, padla sem v črno luknjo in zvezd res ne vidim, čeprav se zelo trudim. Pa vendar vem, da temna noč ne pomeni, da zvezd ni, so in bodo zato tudi prišle. Odločila sem se, da odstranim vse črne misli in se osredotočim na lepe stvari. Super mi je bilo delati jutranje naloge s Sofio in telovaditi z njo. Nima smisla, da se zdaj obremenjujem s poslom, saj celotna zadeva ni odvisna od mene. Ključnega pomena je, da čim prej mine in da ostanem zdrava.
- Ne pozabite na majhne stvari. Zjutraj sem šla v Hofer po rože. Prodajalki je skoraj padla čeljust, ko je videla, da sem jih kupila, saj zdaj nanje vsi pozabijo. Napaka. Hrane prav gotovo ne bo zmanjkalo, mislim, da veste, da smo v letu 2020 in rože so drobna stvar, ki poskrbi za mir v duši. Potem sem spohala bučke, ker jih imam zelo rada in pripravila tudi pito s figovo marmelado. Sicer ni bilo pravega, italijanskega testa, a nič zato, Sofia je rekla, da je prav tako super in naj še naredim. Potem me je objela. Hvala Vesolje, ker smo tukaj in smo noro živi.
- Ne primerjajte. Kaj je bilo, kako je zdaj in kako bo. Jaz mislim, da bo bolje, predvsem v smislu, da bomo boljši mi. In pika. Naj bo to lekcija, da se malo ustavimo in zamislimo, nič hudega, drage moje, ni konec sveta. Življenje nam vedno ponuja lepe in manj lepe stvari, a tukaj smo zato, da se naučimo plavati, enkrat je lažje in drugič težje. Če potrebujete splav, vprašajte. In malo poglejte, ali je kdo ob vas, ki bi ga prav tako z veseljem vzel. Beseda naredi čarovnijo.
- Malo se ustavite. Samo malo, ravno toliko, da lahko zadihate. Že dva dni hodim po gozdovih, ugotovila sem, da živimo v čudoviti državi, ki nam res ponuja ogromno lepega. Ok, nimam kave v Trstu in tudi v Zaro ne morem iti, vsaj za pogledat pastelne barve, pa vendar. Ali sploh veste koliko različnih odtenkov zelene premore narava? Kako dišijo mlade smreke in da so trobentice povsod? Sredi starih stopnic sem danes našla vijolice in Sofii pokazala, kako narava premaga vse. Bil je sončen dan, zato hvala za čudovito svetlobo in zrak, ki naju je božal po licih.
Kar imamo je ta trenutek. Vzemite si ga zato, ker je svet. In samo vaš. Ok, nam ni všeč tvegati in raje bi videla, da bi bilo vse po starem. Se strinjam. A zdaj smo na barki in plujemo po razburkanem morju, vse bo ok, če bomo ostale mirne. In veste kaj? Rojevala sem 12 ur in vedno se šalim, da če ne bi bilo epiduralne bi bila najbrž še tam. Če sem to dala skozi, bom tudi virus. To velja tudi za vas in nič zato, če slučajno nimate otrok! Glava gor, drage moje, ta izkušnja nas bo naredila še močnejše!
