Občutek imam, kot bi me nekdo sunkovito porinil v morje in kar naenkrat bi me zaobjela popolna tišina, nenavaden mir, v katerem so najglasnejše postale prav moje misli. Dom je te tedne postal zatočišče pred svetom v pravem pomenu besede in kar težko je dojeti, ali bolje rečeno sprejeti, da je vse, kar je bilo še do včeraj samoumevno, danes tako rekoč luksuz, ki za zdaj ostaja nedosegljiva želja in o katerem ta hip lahko le sanjamo. Ste se že privadile? Ravno včeraj je s prijateljico po telefonu tekla debata o tem, kako smo si ljudje različni. So tisti, ki preprosto niso vajeni samote in jim je vsakodnevno druženje ob kavici osnovni element, osnova, brez katere preprosto ne gre in so zato te dni še kako nesrečni. In potem smo tu samotarji, ljudje, ki tudi brez virusov, prepovedi države in ostalih ukrepov uživamo v domačem okolju, sami, v družbi tišine in prijetne spokojnosti in se nam zato ostati doma pravzaprav niti ne zdi tako grozno. No ja, ne glede na to, kako bi se opredelile, to niso lahki časi ne za ene, ne za druge.
Smešno je, ko se prav te dni toliko govori o tem, ali nam je doma dolgčas in mnogi ugotavljamo, da imamo sedaj skoraj manj časa kot prej in da smo si dan v resnici že lepo zapolnili. Življenje teče dalje in tudi to bo minilo, do takrat pa si lahko poleg pospravljanja in spomladanskega čiščenja, sprehodov v naravi in skrbi za otroke privoščimo tudi stvari, za katere sicer poleg službe in drugih vsakdanjih obveznosti skoraj ne najdemo časa.
Za vedoželjne bo pravi naslov online izobraževanje
Morda te dni že načrtujete, kam vse boste odpotovali takoj, ko se stanje izboljša, in morda je karantena odlična priložnost, da se s pomočjo spleta naučimo novega jezika ali pa vsaj izpopolnimo znanje tistega, ki ga že govorimo. Morda smo si že od nekdaj želele znati šivati, plesti ali slikati, morda nas zanimata fotografija in photoshop, ali pa že dlje časa razmišljamo o novi stroki … Vse to in še veliko več bomo našli ravno na spletu, zato ta hip res ni izgovora, da se tega ne bi zares lotili.
Obujajmo spomine
Te dni je na Instagramu zaokrožil izziv starih fotografij ali bolje rečeno #oldphotochallenge, kar mi je dalo prav misliti. V roke sem vzela stare albume, ki jih sicer verjetno še dolgo ne bi in sliko za sliko obujala spomine na otroštvo. Vrednost takšnih albumov je resnično neprecenljiva in po pravici povedano, se fotke na računalniku niti približno ne morejo kosati s tistimi, ki jih hranimo v albumu. Poleg ogledovanja slednjih pa si lahko te dni intenzivneje privoščimo tudi obujanje spominov z najbližjimi, pa naj bodo to naši otroci in partnerji, starši, bratje in sestre ali le prijateljice, s katerimi se lahko preko video klica še kako nasmejimo do solz.
Nasmejmo se ob družabnih igrah
Smeh pa bodo na naše obraze te dni priklicale tudi družabne igre, za katere morda sicer sploh nimamo ne časa ne volje. In ker je slednjega te tedne na pretek, iz omare potegnimo karte, mizo pripravimo za Človek ne jezi se, šah in podobne klasike ter se prepustimo nagajivim pogledom in glasnemu smehu, daleč stran od telefonov in interneta.
Ne glede na to, s čim si krajšamo bolj ali manj dolge dneve med stenami hiše oziroma stanovanja, ohranjajmo pozitivnost, saj je to čas, ki od nas terja veliko psihične moči. Potihoma si ponavljajmo, da v življenju stvari, osebe oziroma dogodki stopijo na našo pot z razlogom. Morda je tokratni prav ta, da se še močneje zbližamo in povežemo prav s tistimi, s katerimi si delimo svoj dom in da hkrati pridemo do spoznanja, da jutri pač ni obljubljen.
2 Comments
Lorella, tudi mi smo po naravi bolj samotarski in rahe kot po kaficih, gremo v naravo ali pa smo kar doma, pa pri tasci. Je pa obdobje tudi nam kar naporno, tudi za nas. Negotovost nas ubija. A ze ce manj spremljam tv in balast na netu glede virusa, mi je veliko lazje. In ze cakam tvoje objave v naslednjih dneh, ki mi bodo umaknile misli iz tezkega vsakdana❤
Hvala draga moja
Se bom maksimalno potrudila! Obljubim!