Veste, o čem razmišljam? Da bo kmalu velika noč. In vse bi moralo biti drugače. Jaz bi zdaj šla v Trst, nabavila polno stvari, barvala pirhe s Sofio, se smejala in iskala trakove in nalepke v rumeni barvi, da bi bilo stanovanje kot iz škatle. In če sem iskrena, se moram pošteno potruditi zato, da dobim voljo. Pa vendar sem se danes po telefonu pogovarjala z Ano in sva skupaj razmišljali, kaj bi vse lahko doma viselo po oknih in mizah zato, da so naši otroci zadovoljni in da smo tudi me, mame, ponosne na delo. Zato sem se odločila, da tega obreda ne bom spustila in srčno upam, da je tako tudi pri vas. Saj ni nujno, da priredimo zabavo za 10 ljudi, lahko naredimo nekaj zelo preprostega zase in tiste, ki jih imamo doma. Ampak nikar ne dovolite, da vam odvzamejo to veselje, in če kdo reče, da je nepomembno, vedite, da so prav te “nepomembne” stvari tiste, ki delajo življenje čarobno.
Zdaj pa: veselo na delo! Še malo in bo vse dobro!
