Najbrž me nebeško modra barva spremlja že od rojstva in kamorkoli se obrnem, jo najdem. Mislim, da je pravzaprav niti ne iščem, temveč sama pride k meni, tako kot spominčice sredi travnika, ki vsakič znova prikličejo v spomin mamino lepoto in nežnost. Ona pa pravi, da jo spominjajo name. Nebo, morje, nove hiacinte na moji kuhinjski polici, pa tudi kuhinja nasploh, saj je prav v tej barvi. In danes se z očmi in dušo sprehajam po domovih, ki imajo veliko modre in zdi se mi, da gre za kraje, polne dobre energije. In prav vidim se, kako v kuhinji pijem kavo, berem knjigo v dnevni sobi ali se bosa sprehajam po terasi. Od nekdaj sem si želela, da bi bil moj svet obarvan v pastelne odtenke in tako tudi je. Zato prav verjamem, da so nekje na nebu dobre zvezde, ki nas varujejo in v nas verjamejo tudi takrat, ko sem nam zdi, da smo popolnoma sami.
Te fotografije vam podarjam, ker so v meni vzbudile še večjo željo po lepoti in občutek miru. In srčno upam, da vse to pride tudi do vas. Močan objem.
