Drobtine nam omogočajo preživetje, s časom se jih celo navadimo in zdi se nam, da so pravzaprav vse, kar potrebujemo. Drobtine nam dovolijo, da še naprej živimo, a v resnici ne gre za življenje, temveč za pasivno spremljanje dogodkov, ki subtilno postanejo sivi do te mere, da jih več ne razlikujemo. Drobtine uničijo našo samozavest in upanje vase. A kaj ko je na svetu preveč ljudi, ki so zadovoljni z drobtinami, kljub temu, da imajo odlično mero tankočutnosti in talent. Očitno to ni dovolj, saj obstaja tudi drugi pol, torej ljudje, ki požrejo celo torto, ne da bi pokazali niti trohico spodobnosti in nežnosti.
Če ne bi bilo žensk, ki bi bile zadovoljne z drobtinami, ne bi bilo niti ljudi, ki bi svoj ego, na ta račun, tako noro napihnili. Kar pa je najbolj bizarno, je, da se ti dve vrsti ljudi medsebojno dopolnjujeta in ustvarjata popoln toksičen odnos: sadist z mazohistom, deloholični delavec z izkoriščevalskim šefom, predani mož z zatiralsko ženo, permisivni oče in sin, ki se spremeni v majhnega tirana. Sem ujela bistvo? Ukrivljeni odnosi, ki nimajo nič skupnega z ljubeznijo, so del našega vsakdana. Lahko rečem, da jih sprejmemo, kot bi bili normalni, ker se nočemo ukvarjati z obrazložitvami. Tudi jaz sem ženska z drobtinami, a dokler si sam ne postaviš meje, je najbrž tako, da te lahko drobtine nekako nahranijo.
Ne maram upiranja in znam postati zelo apatična. Nekako je tako, da se mi ne da, ker so me naučili, da je kreganje neprimerno in je bolje dopovedati z lepimi besedami. A kaj ko prav vsakič ne gre. Nezmožnost upiranja prihaja od daleč, pravzaprav ima zelo zanimivo zgodovino v ženskem umu, in rezultat tega vedenja je samozavest, ki se zmanjša zaradi strahov, ki v resnici niso nič drugega kot sence. Misli, narejene iz dima, ki nimajo nobene povezave z resničnostjo, nobene substance izven bolnega konteksta, v katerem delujejo, a kot rečeno, ko si vajen drobtin, si tudi prepričan, da je to edina realnost, ki obstaja.
Drobtine, ki nam danes omogočajo preživeti, bodo jutri povzročile lakoto in negotovost. Če želite, da je vaša samozavest na varnem in vaši življenjski načrti ne padejo v prepad, ne dovolite drugim, da vam dajo le ostanke in vas še naprej vidijo kot osebo, ki je hitro zadovoljna.
Ne pozabite: če vam nekdo ponuja drobtine, naj bo vaš odgovor brezbrižnost.
8 Comments
Tako globoko napisano. Se podpisem pod besedilom. A kaj ko je vcasih tezko iz svoje koze, pa se cas zahteva od nas.
Hvala Nataša… xoxo
Prečudovita si objem Lorela❤❤
Že vse življenje se vlečem ven iz tega stanja. . . Verjetno so nam že starši vcepili to miselnost, ki je bila posledica po eni strani vsesplošnega pomanjkanja a po drugi strani tudi stvar prepričanja. Ne bom pozabila, kako čudno me je oče nekoč pogledal, ko sem mu dejala, da je samo najboljše dovolj dobro zame . . . Hvala, Lorella, za ta članek. Zares se me je dotaknilo. Lep vikend vam želim 🙂 Neva
Hvala Neva, velik objem!
Odličen zapis! Sem se našla v njem! Hvala. 🙂
Hvala Vesna, ker si prebrala
Zapis pohvalno ni kaj dodati kvečjemu lahk to dodam da si simpatična lorella