Ne kličite nikogar, ki se na vaše klice ne oglasi

Pravijo, da ne obstaja pomanjkanje časa, temveč pomanjkanje zanimanja, kajti ko si človek resnično želi, jutro lahko postane noč, torek se prelevi v soboto in trenutek postane priložnost. Pravijo tudi, da so tisti, ki predolgo čakajo, razočarani in trpijo. Potemtakem drži, da moramo spremeniti svoja pričakovanja ter tu in tam svet postaviti na glavo, ker je na koncu pomembno le eno razumevanje: od nikogar ničesar ne pričakujte, samo od sebe. Upanja in pričakovanja so marsikdaj (ali celo vedno) osnova čustvenih porazov in s tem tudi opravičevanja drugih, kot bi bilo normalno in sprejemljivo, da do nas ne kažejo nobenega interesa. Ko zaznamo čustveno prevaro, se ta hitro prelevi v bolečino, ki z lahkoto postane fizična in marsikdaj neznosna.

V sodobni družbi obstaja zmotno prepričanje, da je psihično slabo počutje simptom šibkosti in da bo čas zacelil rane, ne da bi jih bilo treba “razkužiti” ali si omisliti obliže zato, da bi preprečili krvavitev. Zanimivo, kako znamo ženske biti pozorne do vseh okoli sebe in vedno nudimo roko za oporo, ko pa gre za nas same, se hitro kaznujemo in smo popolnoma brez čustev. Jaz mislim, da se v življenju občutno preveč ukvarjamo z ljudmi, ki si naše pozornosti niti ne zaslužijo. In potem prosjačimo za pozornost in ljubezen, kot berači na ulici, ter se ne sprijaznimo z edino resnico: me si vse to zaslužimo. Vedno.

Danes skušam preživeti čas z ljudmi, ki si to zaslužijo in zaradi katerih se počutim dobro. Ne prosim nikogar za pozornost, prijateljstvo ali ljubezen. Kdor me ima rad, to pokaže, če pa ne zna, naj se nauči, če ne zmore, no, potem ni zame. Iz tega razloga, če kdaj doživite zaskrbljujočo situacijo čustvene krivice, ne pozabite: Ne kličite nikogar, ki se na vaše klice ne oglasi. Ne iščite tistih, ki vas ne pogrešajo. Ne pišite in ne podlegajte ravnodušnosti, ki jo kažejo prezrta sporočila ali neutemeljeni molki. Ne, tega si ne zaslužite.

Ne čakajte tistih, ki vas ne čakajo, cenite se in nehajte prositi in moliti za ljubezen. Slednjo je potrebno izkazovati in čutiti, vendar je nikoli ne vsiljujemo. Vaša naklonjenost mora biti rezervirana za tiste, ki vas imajo radi in vas razumejo, ne da bi sodili. Pazite se besed, ker dolgo ostanejo v zraku, zato “manj je več”, saj je včasih molk zelo dober odgovor, če ga le zmorete. In predvsem ne pozabite na vrednost svojega nasmeha pred ogledalom, ljubite in cenite sebe za vse, kar ste, in odmislite slabe lastnosti, ki so najbrž celo neobstoječe, vendar si nekdo zelo želi, da bi se zalepile za vašo dušo. Vzljubite se in zavedajte se, da če vas nekdo zanemarja, je to odličen razlog, da poiščete koga drugega, ki vas ne bo nikoli spregledal in se bo v vaši družbi počutil vrhunsko.

Marsikdaj je tako, da napolnimo svoj čustveni nahrbtnik z lažnimi “rada te imam” in praznimi “ljubim te”. Zdaj je čas, ko lahko vse spustite in začnete znova.