… in po Ani Hazler, ki je prišla do mene preko skupne prijateljice Katje, in saj veste, v življenju ni naključij, zato je bilo že prav, da se tudi midve srečava. Še ena Ana torej, zdaj jih imam res veliko okoli sebe in vse so čarobne, vsaka na svoj način. Ko mi je prvič odpisala, se je njena elektronska pošta zaključila s pomenljivim stavkom: Naj te v življenju vodi radost. Pomislila sem, da bi morali vsi živeti po tem načelu in morda je celo tako, da nas njena knjiga z naslovom Diši po ljubezni nagovarja prav k temu. Da smo srečne. In da, kaj naj dodam, jaz sem za.
Kako je nastala zamisel za knjigo?
Vsi, ki pišemo ali kako drugače ustvarjamo, to počnemo v prvi vrsti zase. Tako sem tudi jaz ustvarila to knjigo zase, ker sem morala iz sebe spraviti vsa čustva in premlevanja, ki so me prevzemala v času, ko sem jo začela pisati. Vleklo me je, da pišem o življenju, o odnosih, o ljudeh in o nikoli izčrpani temi moškega in ženske. Ko sem se po nekajletnem premoru končno odločila, da jo dokončam, je zgodba kar tekla skozi mene. Liki so se pojavili spontano. Mija, glavna junakinja, se je oblikovala sama od sebe. Zagotovo je v njej ščepec mene in tega je mogoče najti tudi v vseh drugih likih, ki jih nisem ustvarjala, ampak so se popolnoma izoblikovani spisali sami. Ker imam izjemno rada Slovenijo, sem vedela, da mora biti zgodba postavljena v našo prelepo deželo. Opisovala sem kraje, ki jih vsi poznamo, zato tudi ves čas vemo, kje se glavna junakinja nahaja. Prav tako je v knjigi zelo veliko za Slovenijo značilnih prizorov in stereotipov, v katerih se bo zagotovo našel prav vsak bralec. In prav te male posebnosti delajo to knjigo slovensko.
O čem knjiga pripoveduje?
Knjiga govori o mladi ženski, nič kaj junaški, pa zato toliko bolj človeški. Želela sem pisati o ženski, ki bi bila lahko kdorkoli. O ženski z napakami in s težavami, pa hkrati o ženski z neizmerno voljo do življenja, ki se odloči stopiti na pot svojih sanj. Mija je pravnica, ki ugotovi, da je delo, ki ga opravlja, ne veseli več. Življenje ji ves čas kaže, kam naj se usmeri, vendar se zdi, da tega noče oziroma še ni pripravljena videti. V knjigi lahko spremljamo, kako se sredi zgodbe odloči zaupati klicu duše in se poda na samostojno pot. Knjiga Diši po ljubezni je hkrati tudi ljubezenska zgodba, v kateri se Miji, ki preboleva nekdanjo ljubezen, na pot postavijo trije različni moški. Ti so neke vrste trije arhetipi, prek katerih spoznava sebe v strastnem ljubezenskem odnosu, v naklonjenosti, ki se preoblikuje v prijateljstvo, in končno v tisti pravi ljubezni, za katero mora na široko odpreti svoje srce in najprej in predvsem sprejeti sebe. Poleg zgodbe glavne junakinje je v knjigi še veliko stranskih zgodb, ki vsaka po svoje opisujejo vsakdanje življenje – zgodba najboljše prijateljice, njene sestre, nonota in drugih. Knjiga nas kliče, naj prisluhnemo svoji duši in ji sledimo, pa naj gre za ljubezen ali posel.
Kakšen je bil odziv na knjigo pri nas?
Knjiga je bila lepo sprejeta. Prvi predstavitveni dogodki, ki sem jih organizirala na krajih, ki se pojavljajo v knjigi, so bili dobro obiskani. Mislim, da je tudi to dalo dodano vrednost knjigi, predvsem pa sem želela s temi predstavitvami počastiti bralce, ki prihajajo iz teh koncev. Na trenutke se mi je tudi zazdelo, da knjiga ljudi povezuje in jim daje moč in krila, da prisluhnejo srcu in se odpravijo na svojo pot, tisto, ki jo čutijo v duši in za katero morda niso imeli poguma. Od vsega pa me je najbolj navdušilo dejstvo, da je imela moja knjiga, ki so ji napovedovali predvsem žensko občinstvo, precej moških bralcev, ki so mi navdušeni pošiljali sporočila, katerih vsebina je presenetila tudi mene. Med drugim so mi sporočali, da se najdejo v vseh moških likih, po drugi strani pa so bili navdušeni nad vpogledom v žensko dušo in razmišljanjem, saj je zgodba napisana skozi Mijine oči, vsebuje pa tudi veliko notranjih monologov. Ženske so po drugi strani pokomentirale, da so se v knjigi našle. Ena od bralk mi je napisala, da še nikoli ni brala knjige, za katero bi se ji zdelo, da tako popolno opisuje njena čustva. Nekatere je Mija kot nepopolna junakinja tudi zmotila, saj se včasih spotika ob lastne misli. Včasih pa so mi bralke tudi pisale, da so jih kakšni deli tako ganili in jim dali misliti, da so ob branju potočile tudi kakšno solzo.
Kako sama gledaš na ljubezenske zgodbe in knjige?
Ljubezen je neizčrpna tema. Zdi se, kot da se vsaka generacija na novo ukvarja z ljubeznijo. Kakor da je to skrivnost, ki ji nikakor ne moremo priti do konca. Čeprav sem od nekdaj rada brala različne žanre knjig, sem prebrala tudi precej ljubezenskih romanov, ki pa večinoma ljubezen opisujejo zelo površinsko. Nikakor nisem proti njim, želim pa si, da bi bili bolj usmerjeni v tisto pravo, pristno ljubezen in da bi se avtorji zavedali odgovornosti, ki jo imajo, ko pišejo. Predvsem zato, ker se knjige bralcev dotaknejo. Ker nam knjige vzbudijo čustva, ki jih, če smo vsaj malo odprti, lahko prenašamo s sabo še dolgo časa. V knjigah je tudi veliko modrosti, ki jih po končanem branju lahko uporabimo v življenju. Vsekakor moramo kdaj pa kdaj prebrati tudi kakšno knjigo za sprostitev. Nekaj najlepšega je občutek, da ti je knjiga nekaj dala. In takšne ljubezenske knjige je po mojem mnenju dobro brati.
Poletje je pred vrati in to je tudi čas, ko odvržemo odvečne stvari in si privoščimo več časa zase. Katere knjige bi priporočala našim bralkam?
Branje je zelo osebna stvar. Če bi dala vašim bralkam eno samo priporočilo, bi rekla, naj berejo tisto, kar jih bogati, in tisto, kar se jih dotakne. Naj posežejo po knjigah, ki jih nasmejijo in jim dajo vedeti, da življenja resnično ne smemo jemati preveč resno. Še zdaleč ne v času dopustov, ko je namen, da počivamo in uživamo v življenju. Naj berejo stvari, ki jih navdihujejo, in knjige, zaradi katerih bodo imele nasmeh na obrazu še cel dan. Tudi kaj porednega. To pa ne pomeni, naj se zogibajo težjemu branju. Naši možgančki rabijo tudi to, zato ljudi res vabim, naj berejo tisto, kar jim pomaga živeti pristnejše in boljše življenje in to, kar jih bogati; in znanje vedno bogati. Nič ne bo narobe, če si na dopust vzamemo knjige, ki nam bodo dale novo znanje ali ideje za kak nov projekt. Čas dopustov naj bo predvsem namenjen polnjenju nas samih s tistim, kar potrebujemo.
Lahko pričakujemo tudi od tebe kakšno novo knjigo?
Seveda. V nastajanju je drugi del Diši po ljubezni, v katerem bo predstavljeno obdobje med moškim in žensko po zaljubljenosti. Ko nastopi realno življenje in kako lahko tudi to še vedno naredimo lepo z zavestjo, da mi sami s svojo osredotočenostjo kreiramo naš vsakdan. Zagotovo pride tudi še kakšna nova knjiga z drugačno tematiko. Liki me po navadi kar sami poiščejo. Včasih le skozi občutek, drugič prek nekega dogodka. Če so dovolj močni, se okoli njih razvije nova zgodba. Po lastnih izkušnjah lahko pišeš, le če je tvoja čaša dovolj polna življenja samega – ne le rožnatega, ampak tistega pristnega, ki se te res dotakne. In dokler se me bo življenje vsakič znova dotaknilo, bodo nastajale nove zgodbe.
Drage bralke, ta teden vam Ana podarja knjigo Diši po ljubezni. Pišite nam na darilo@glitter.si in izbrali bomo nagrajenko, ki bo nagrado prejela po pošti. Ne pozabite na svoje podatke! Nagrajenko bomo o izbiri obvestili na naši Facebook strani.
