Drugačno poletje ima svoj čar

Lahkotnost poletja kliče po svobodi, ne le v smislu oblačil, temveč tudi v smislu misli. In najbrž se strinjate, če napišem, da si bomo to poletje zelo zapomnili. Včasih imam občutek, da vozim avto in sem skozi v drugi prestavi, potem se kar ustavim in si rečem, da sploh ni slabo, saj bom do cilja tako ali drugače prišla. Nakar se spomnim na vse, kar je bilo pred šestimi meseci in se mi malo zdi, da se je vmes svet obrnil na glavo. A v vsej tej zmedi, ki ni nujno zmeda v slabem smislu besede, ostanemo mi. Ostanejo odnosi, prijateljstvo, družina, ljubezen. In vse lepe stvari, ki so zdaj postale toliko bolj čarobne in edinstvene, kot je dan, preživet ob morju.

Lahkotnost poletja v meni prebuja občutek mladosti. In če se mi po eni strani zdi, da se je veliko stvari ustavilo, po drugi dobro vem, da so tiste pristne in iskrene našle pravo mesto v mojem srcu. Ta julij mi je kar zdrsel med prsti, vmes sem se javljala za televizijo s pomola plaže Meduza v Portorožu in so bile tiste zlate, rane ure nepopisno čarobne. Všeč mi je, ko svet še spi in se narava počasi prebuja, največkrat z noro intenzivnimi, poletnimi barvami, za katere lahko rečem, da samo čakajo, da končno izbruhnejo in nas presenetijo.

Potiho in nežno se sprehajam po lesenem pomolu in danes nazdravim sebi ter življenju. Nazdravim vsem stvarem, ki jih nosim v srcu in hkrati tistim, ki so odšle. Težko jih je bilo spustiti, a ko sem se le odločila, sem nemudoma ugotovila, da je postalo vse skupaj lažje in bolj znosno, da sem sebi naredila uslugo in si hkrati dala možnost, da grem naprej. Bel gazebo z neskončnimi zavesami me prav boža po ramenih in tu in tam zakrije pogled. Za njim je vse, kar potrebujem, in priznam, da mi v tem trenutku nič ne manjka. Nazdravim zato, ker sem v tem trenutku točno tam, kjer moram biti, in v sebi raste občutek uspeha in zadovoljstva, ki ga topli sončni žarki še dodatno posujejo z bleščicami.

Včasih se iz majhnega rodi veliko. In narobe postane prav. Morda nam še vedno ni jasno, kam nas bo peljala pot, a v kolikor se ne ustavimo, je že tako, da nam bo pot podarila marsikaj nepričakovanega in divje lepega, in na koncu nam bo tudi jasno, da nam je bilo vse skupaj, že od samega začetka, dano. Všeč mi je jesti in okušati življenje z veliko žlico, brez strahu, da je morda preveč, predobro, predrzno ali prenaporno. Pač je. Vsak trenutek je pravi, če ga znamo zaznati, in z leti se naučiš prav tega, zaznati tiste trenutke, ki jih je vredno za vekomaj ohraniti v srcu.

Skozi prizmo kristala gledam morje. Visoko na nebu galebi kar kričijo; prepričana sem, da opozarjajo na lepoto okoli sebe, ki je hkrati tudi naša lepota in naša zgodba. S tega zornega kota ima prizor mnogo različnih odtenkov in obrazov, ki se kot mavrica spustijo do mene in mirno čakajo, da jih interpretiram po svoje.

Nikoli ne bom sita poletja in lepote, ki me obkroža. Kdo ve, morda sem bila v prejšnjem življenju morska deklica, ki je sedela na skali sredi morja in si samo želela, da se bo nekega dne znašla na kopnem. In zdaj sem prav tukaj, na pravem mestu, s pravimi ljudmi, lepimi občutki v sebi in vero, da me boljše in lepše še čaka, a ne zato, ker ne bi bila hvaležna, saj imam že danes dovolj, samo zato, ker je življenje čudovita čarovnija, ki se nas včasih dotakne tako subtilno in nežno, da ga nesramno spregledamo. A ko se ustavimo, nam postane vse jasno in v kapljici slane vode najdemo vse tisto, kar smo iskali.

Vse kristalne izdelke najdete na spletni stran www.steklarna-rogaska.si

Iskrena hvala Lifeclassu in pomolu, ki je znal ujeti vse moje misli in me naredil neskončno srečno.