Priložnosti se razkrijejo tistim, ki vidijo resnico brez predsodkov

Dvigniti obraz in pogledati onkraj osebnega trpljenja. Najti priložnosti tam, kjer so vse poti zaprte. In vztrajati takrat, ko ne najdemo nič pametnega zato, da bi sploh vztrajali.

Priložnosti se razkrijejo tistim, ki vidijo resnico brez predsodkov, in se skrivajo tistim, ki so ujeti v zapor depresije, priklenjeni na verige anksiozne motnje. Ko um ni na naši strani in vse kaže, da igra proti nam, ni enostavno izkoristiti priložnosti, saj doživljamo trpljenje v vseh možnih oblikah. Naučili so me, da moram videti priložnosti tudi in predvsem v težkih dneh, ker je to edini način, da se rešim in napredujem. V življenju sem imela zaprta vrata, tako kot vsi, in tudi takšna, odprta na stežaj, pa najbrž drži, da sem bila v pravem trenutku na pravem mestu in ko sem počasi, a vztrajno gradila svoje globoke korenine, je potem prišel vihar, kateremu sem lahko večkrat dokazala, da je dobro, če se pripogneš in preprosto preživiš.

Od nas se zahteva veliko poguma. Da pogledamo proti zvezdam in vidimo čez sebe, da se povežemo z ljudmi okoli nas in hkrati zaznamo vse, kar se dogaja v srcu, da sodelujemo s prilagodljivim, ustvarjalnim in  intuitivnim umom. Težki dnevi pridejo in gredo, na nas pa je, da plujemo pod kakršnimi koli okoliščinami in si dovolimo napredovati, ko vidimo priložnosti. Mislim, da se včasih počutimo celo krive, če jih znamo dobro ujeti. Bizarnost življenja in naših misli, ker smo vedno prepričane, da si zaslužimo dobro, a ne preveč dobro, veliko stanovanje, a ne preveliko, odlično službo, a spet ne vrhunsko. Kot bi nas nevidna sila vlekla nazaj, vendar pri teh letih vem, da gre le za notranje strahove, ki znajo biti zelo glasni, a jaz sem glasnejša in jih zato znam tudi utišati.

Vedno pojdite naprej. Saj vem, da se sliši kot velik kliše, a ni, ker hoditi po življenjski poti ni samoumevno. Priložnosti so, če jih znamo ujeti, in ključ do vsega je samo v nas, zato ne mislite, da potrebujete denar, podporo ali razumevanje, potrebujete le sebe. Ko prideš do tega zaključka, doživiš veliko osvoboditev. Ne iščeš več po svetu, temveč uživaš v vsakem kotičku, saj ti v bistvu vsak kotiček lahko prinese samo dobro, če se tako tudi odločiš. Po glavi se mi prav plete čudovit stavek, ki ga je izrekel Thomas Alva Edison: “Ko ste izčrpali vse možnosti, si zapomnite to: ni res, obstajajo tudi druge.”

Fleksibilnost uma pomeni, da boste iskale nove poti takrat, ko bodo stare že prežvečene in četudi imate občutek, da bi bile za vas še vedno prave, verjemite, da se motite. Vesolje mi je neštetokrat pokazalo, da vidi onkraj mojih meja in da sem zelo, zelo majhna v primerjavi z večnostjo. To me je v resnici potolažilo in vzelo velika bremena z ramen. Razumela sem, da je misel vse. Vse se rodi najprej v moji glavi in šele potem gre ven in dobi neko obliko, ampak začetek je vedno samo v meni. To velja tudi za težave, ki so lahko majhne, če jih tako dojamem, ali pa ogromne, če z besedami in skrbmi dodajam moč tam, kjer res ne bi bilo potrebno.

In potem se spomnim na mamo in na  njene kompromise. Z glavo, bi ona rekla, pa tudi s srcem, a spet ne tako, da boš trpela.

***Outfit: krilo www.chicwish.com, top Zara, sandali Ancient Greek.