Odpreti okno in zadihati nov zrak. Vse zeleno in vse brezhibno. Zdi se, da smo povsod po svetu odkrili zelene površine in tam zgradili lesene hiške, mini hotele, ki nas prav pobožajo po duši in pomirijo. Sprehod v naravi zna pustiti brez besed, očara tudi tistega, ki običajno nima časa, in pa tistega, ki ne želi videti. Pa vendar. Zvok vetra ali vonj dreves in krošenj, ki se mirno zibajo na modrem nebu, je tisto, kar obstaja zdaj, in morda tudi tisto, kar potrebujemo. Ko sem zagledala hišico na slikah, ki jo ponujajo tudi v najem, sem se v njej že videla. In pomislila sem, da se bom dvakrat obrnila in bo listje rdeče, v moji spalnici bo nova odeja, v kuhinji na mizi čaj s cimetom in nova zgodba bo samo čakala na svoj list papirja. Sem pripravljena? Niti ne, a delam na tem.
Objem in naj vam tem slike pričarajo čaroben občutek svobode in neskončne sreče.
3 Comments
Prekrasen zapis in zeleno, narava in spokojnost.
Res je…xoxo
Prav to sem potrebovala,HVALA