Ko imamo v omari preveč vsega in nič pametnega za obleči

Naj dvigne roko tista, ki ima vse na svojem mestu. In če se je to zgodilo, kapo dol, ker je moja omara bunker brez konca, do katerega včasih gojim zelo nasprotujoče občutke, ker ne maram kaosa, a v tem primeru odlašam in odlašam, stvari pa je vedno preveč. Logično vprašanje je: kdaj kopičenje oblačil in dodatkov preneha biti modna zbirka in postane, nasprotno, boleča nagnjenost h kopičenju fetišev, predmetov, ki v naši domišljiji delujejo kot resnične zgodovinske relikvije, ki jih je treba s časom častiti kot nevidno božanstvo? Zakaj postane pospravljanje in odstranjevanje materialnih presežkov težko breme, namesto da bi bilo olajšanje?

Drage moje, ni kaj, smo zelo zanimive. In povrh vsega, ko odpremo omaro in si ogledujemo morje oblek, imamo še občutek, da v njej ni nič pametnega. In ne, nismo slepe. Če se lotim psihološke analize vsega (in da, to mi je najbolj pri srcu, saj sem takoj po diplomi vedela, da mi bo znanje na področju psihologije prišlo še kako prav!), lahko rečem, da obstaja zelo globoka, čustvena vez med oblačili in ljudmi. Nekakšen čudaški odnos ljubezni, zaupanja in absolutne predanosti, ki zapolnjuje naš obstoj, kot bi postal neke vrste prostor zaščite in pomiritve, s pomočjo katerega ohranimo nedotaknjeno osebnost, ki je v resnici polna psiholoških pomanjkljivosti in čustvenih praznin. Oblačila so torej mašilo.

Stara obleka lahko predstavlja identiteto, od katere se prav nočemo ločiti in čeprav pripada preteklosti, je nismo pripravljene spustiti. Oblačilo je le ogledalo, resnica je, da nočemo spustiti dela sebe, ker se bojimo biti drugačni, torej predmet simbolizira košček nas, ki je še vedno globoko usidran v srcu in glavi; že zdavnaj bi ga morali spustiti, vendar ne znamo, ne zmoremo ali preprosto nočemo. Včasih pa je stara obleka, ki ni bila oblečena že leta, spomin na srečno življenjsko obdobje, ki je minilo in se ne bo moglo vrniti: ta obleka torej predstavlja duh tega, kar je bilo in kar nam očitno manjka zdaj. Obleka postane zgodovinski spomin na neko življenjsko fazo in ločevanje od nje bi pomenilo predelavo izgube preteklosti, od katere se človek ni pripravljen ločiti. In spet smo tam: v življenju moramo tudi spustiti.

Ko kupujemo stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo ali, še slabše, nam sploh niso všeč, se moramo ustaviti in zadihati. Potrebno je blokirati proces, ki zna iti zelo daleč in pelje do popolne nesreče. V tem primeru postane nakupovanje način, kako nadomestiti nezadovoljivo življenje s fantazijo v obliki obleke, spodnjega perila, torbice, čevljev.

Kupimo želje, ne preprostih izdelkov, da bi premagali vsakdanje življenje, projiciramo se v hipotetično prihodnost, ki spodbuja našo domišljijo in hkrati očrni ter diskreditira naše trenutno in realno življenje.

Najbrž se vam je zgodilo, da ste skozi športno obleko začutile, da bi lahko s pomočjo le te postale boljši človek, tisti, ki premaga lenobo in se pridruži telovadnici ter se tako znebi odvečnih kilogramov. Morda ste odštele krepko preveč denarja za nakit, s pomočjo katerega naj bi izgledale bolj resne, sofisticirane, odrasle … ali preprosto drugačne. In nikar ne smem pozabiti na vsa tista nedotaknjena, brezmadežna oblačila, ki jih hranimo izredno previdno in predano, ker “so lepa, elegantna, čista in brezhibna in bi bilo grozno, če bi jih uničili in nosili za priložnosti, ki niso na nivoju”? Ampak, drage moje, katera priložnost je pravzaprav na nivoju? In kako razmišljate zdaj, ko smo bolj ali manj doma in je priložnost že to, da se napotimo v trgovino po kruh in mleko?

Same veste, da obožujem modo, a kar želim povedati, je, da imamo marsikdaj veliko vsega, a se tega sploh ne zavedamo. Jaz sem za, da moda kroži in v kolikor so v omari kosi, ki niso videli svetlobe že tri leta, je prav, da jih damo naprej. Tako naredimo tudi prostor za nove in se znebimo slabega občutka. Sama vem, kako neprijetno je “imeti in ne nositi”, ker imaš občutek, da si denar vrgel v koš. In to ni prav daleč od resnice. Ko naredimo ta korak, se osvobodimo in postanemo lažje, tudi življenje bo lažje steklo in omara nam bo hvaležna. Ko jo boste odprle, boste točno vedele, kaj imate in kako je zabavno kombinirati kose med seboj. Brez slabe vesti, saj so tisti stari že na poti k drugi ženski, ki jih prav gotovo potrebuje in jih bo z veseljem tudi nosila.