V vsaki izmed nas se skriva boginja

Na nekaj smo pozabile. Morda se spomini tega nahajajo globoko v možganih in morda je celo tako, da jih tu in tam lahko prikličemo.

V vsaki izmed nas se skriva boginja.

• 

• 

• 

• 

Ker smo hčerke kulturne dediščine, ki je bila skozi stoletja šovinistična in patriarhalna, smo to resnico potisnile nekam v kot. Naučili so nas slaviti cesarje, papeže, lorde in viteze. Potem pesnike, slikarje, kiparje in skladatelje. In ženske niso imele lahkega življenja. Dolgo časa je bila naša vloga skoraj izključno rojevanje potomcev in če je bila ženska ustvarjalna, je postala čarovnica, če je bila upornica, ni imela lahkega življenja. Danes smo, hvala bogu, stran od te resnice, pa vendar imam včasih občutek, da so njene posledice tako globoke in zakoreninjene, da jih še vedno nosimo globoko v sebi.

• 

• 

• 

• 

Smo matere našim otrokom in matere svoji usodi. V nosečnici, tako kot v ženski, ki ustvarja s svojo kreativnostjo in čopičem, polnim sanj, je nekaj čarobnega in šamanskega. V vsaki ženski, ki piše, slika, sestavlja, pleše, fotografira, je nekaj svetega. Vsaka izmed nas, ki si drzne odpreti se lastni duši in izkušnjam ter pogledati usodi v oči, naredi majhen preobrazbeni čudež. Rekli so mi, da v maternici prebiva absolutno božanstvo, tam se vse začne in konča, ampak v mojih očeh gre veličina žensk onkraj rojevanja. Zgodovina nam je podarila izjemne bojevnice, ki niso nikoli postale mame, so pa znale spremeniti potek življenja in držati gor nebo, včasih le z eno roko.

• 

• 

Zato je vsaka ženska nežna in čudovita mati takrat, ko ustvari in zgradi nekaj, v kar verjame. Všeč so mi nepopolnosti ženskega telesa, ki so daleč od eteričnosti in obline, ki ne govorijo o krhkosti ter o tem, koliko je pravzaprav življenja v eni sami osebi, koliko moči, čarovnije in božanskega poslanstva. Imamo kristalna srca in jeklena ramena, na katera se naslonijo prav vsi. Večina se nas niti ne pritožuje, vsaka s svojo zgodbo, vsaka večna hčera, ki išče očetovske objeme tudi pri moških, ki jih imamo pomotoma radi. Včasih nas prešine želja po vitkem telesu, v kateri se skriva nadzor čustev. Kot bi se bale moči in materinske oblike, kot bi pozabile na tisto duhovno moč, ki gre vedno onkraj mesa.

Sestrstvo, ki ga razumemo kot iskreno in spontano povezavo med ženskami, poudarja edinstvenost vsake izmed nas. Morda je napočil čas, da se zavemo svoje ženstvenosti, lepote in poslanstva. Da slavimo boginjo v sebi in naših sestrah.