Če me nekaj v življenju neprestano navdihuje in po svoje pomirja, potem je to gracioznost. Tista čarobna lahkotnost, ko hodiš po svetu skoraj po prstih in imaš glavo, polno misli, ko znaš ujeti trenutke, ki se potem nočejo ponoviti, a se vsakič znova možgani spremenijo v suvereno beležko, kamor lahko zapišeš prav vse in veš, da bo tam tudi ostalo. Zdi se mi, da na to gracioznost marsikdaj pozabimo, mnogokrat zato, ker bijemo kakšno bitko in se nam potem preveč ne ljubi pogledati vase in iskati tiste svoje najbolj ženstvene in morda tudi najbolj ljubke plati. Danes bi nas rada spomnila le na to: da vse pride in gre, pomembna pa je sled, ki jo bomo pustile, ne le v drugih, temveč predvsem v sebi.
Objem in imejte lep četrtek.
