Če dobro pomislite, so odnosi vse, kar potrebujemo. Oziroma tako, najprej potrebujemo sebe in potem korekten, harmoničen odnos s svetom, ki nas obkroža. In seveda vemo, kako znajo biti odnosi zapleteni in marsikdaj tudi komplicirani, niti ne zaradi nas, bolj zaradi pričakovanj in dinamike dogajanja. Moj nasvet je, da se, če ste v toksičnem odnosu, ki je lahko tudi odnos s prijateljico ali staršem, preprosto umaknete. Vsak ima pravico do svojega intimnega prostora, tisti, ki tega ne razume ali zameri, nima čustvene inteligence, zato tako ali drugače ne sodi v vaše življenje. Seveda je osebna sreča stvar notranjega zadovoljstva in ravnovesja, hkrati pa lahko upoštevamo zelo enostavne nasvete zato, da se odnosi spremenijo in postanejo boljši, sveži, zanimivi in ljubeči.
Preusmerite pozornost od zunaj navznoter in poslušajte, kaj se dogaja v vas
Utihnite in poslušajte. Potrebujete temen prostor in tišino, da zaznate vse, vdihe in utrip srca, vse misli in pa barvo, ki se prikaže pred očmi takrat, ko mižite. Kje ste? Kaj se dogaja v vašem srcu? Kako se počutite? Veste kaj se mi zdi noro zanimivo? Koliko se ukvarjamo s tem, kako se drugi počutijo, ali so siti, srečni, zdravi, veseli. Kaj pa me? Ali imamo vedno ob sebi nekoga, ki skrbi za nas tako, kot me za druge? Nisem prepričana. In kar je najbolj hudo, je to, da se vedno postavimo na konec lestvice, ko pa smo v resnici prve, ker dobro vemo, da se brez nas stvari pač ne zgodijo. Nečimrnost? Niti malo, to je le resnica.
Prevzemite odgovornost za svoj notranji svet
Ker smo toliko osredotočeni na vse, kar je vidno in otipljivo, pozabimo na tiste ogromne, a še kako skrite stvari, ki pa jih nosimo v sebi. Kdo ste v resnici? Kakšne so vaše želje in sanje? Kolikokrat ste bile razočarane, potrte in nerazumljene? Ali ste srečne? Notranji svet želi neprestano govoriti z nami, tudi s pomočjo intuicije, mi pa ga vsakič utišamo, ker pač “zdaj ni pravi čas”. Ok, kdaj pa je? Mar ni morda tako, da prav nikoli? Saj vem, lažje je prezreti, kot pa se soočati, a nikar ne pozabite, da stvari ostanejo v nas, ne gredo nikamor. So v naših rokah in čakajo, da jim prisluhnemo.
Hranimo svojo čustveno inteligenco ali sposobnost prepoznavanja, kaj se giblje v nas in v drugih
Najprej pojasnilo: čustvena inteligenca je stvar prav vsakega izmed nas, a pri nekaterih je res popolnoma nerazvita. To so ljudje, ki hodijo po svetu kot tanki, vedite pa, da ni v nas moč, da jih spremenimo, to je njihova zgodba, zato lahko naredite le to, da odkorakate daleč stran od njih. Usmerite pozornost vase, hranite svojo čustveno inteligenco in jo poskusite razviti tako, da ji date dovolj prostora, jo poslušate, ji zaupate in ji dovolite, da pride do vas s pomočjo intuicije in tistih majhnih, fizičnih občutkov, kot so denimo mravljinci. To vam bo pomagalo bolje živeti in tudi živeti z drugimi, za katere vemo, da znajo biti naporni.
Razvijte duhovno inteligenco
Naučite se razumeti realnost okoli sebe, povezave med stvarmi in razviti jasno in intuitivno vizijo vsega. Jaz vedno pravim, da je v vsaki ženski tudi čarovnica, jasnovidka, večslojno bitje, ki ima neverjetne sposobnosti. Skozi leta smo nanje pozabile in v naglici dela ter obveznosti samo tekamo sem in tja, pozabimo pa na bistvo. Kdo smo, drage moje? Kaj si sploh želimo in ali gremo v pravo smer? Jaz mislim, da je vsak trenutek dober za spremembo, če jo pač potrebujemo in če čutimo, da nas bo naredila srečnejše.
Brez pričakovanj do sebe ali drugih
Ker so pričakovanja res nadležna in se v tem trenutku, medtem ko pišem, ukvarjam z enim pričakovanjem in občutkom poraza, ki me kar žre. Priznam, ni enostavno, ampak ne moremo vedeti ali vplivati na to, kar bo naredil človek, ki nam je lahko še kako blizu, a ima vseeno svojo voljo, motivacijo in zagon. Pričakujte več od sebe, a ne v smislu dodatnega dela, ker vem, da tega ne potrebujete, bolj v smislu lepega. Pričakujte več prostega časa, branja, sprehodov, lepih misli, dobrih ljudi. V sebi naredite oazo sreče, ki je neodvisna od drugih in da, od nje pričakujte, da ostane lepa in negovana, vse ostalo spustite.
Ne pozabite: odnosi, ki jih živimo, se začnejo v nas samih.
