Samo en dan v tem tednu sem imela čudovito sonce in magično svetlobo, ki se je natančno ob 16.30 prelevila v popoln trenutek sreče. Morda se vam je to že zgodilo, ko zrak preprosto stoji in svet postane neverjetno jasna razglednica, ki te zadane v srce. In prešinilo me je: pomlad! Resnično je bila v zraku. Morda samo za nekaj minut, morda celo za par ur, a zavohala sem jo in jo doživela tako divje, da jo še zdaj začutim v sebi. Pomislila sem na piknike, bleščice na nohtih, bele obleke, lanterne na vrtu in na moj čudovit balkon, ki samo čaka na vse knjige, kave in klepete, ki so del vsake tople sezone. In povem vam, prav nič nam ne manjka, čeprav so tu in tam izzivi življenja, a brez njih bi bilo vse skupaj pusto in nezanimivo. Zato, drage moje, kjerkoli ste, samo glavo pokonci in samozavestno naprej, ker ste polne zvezd.
Maham iz Milana.
