Pristnost je nekaj, kar je treba graditi z zavestnimi odločitvami, ki jih sprejemamo vsak dan, kot nakazuje že sama etimologija besede. Izraz pravzaprav izhaja iz grške besede “authentikós”, kar pomeni delovati sam, torej tisti, ki ima oblast nad samim seboj. Ta članek pišem iz dveh razlogov; po eni strani je vedno dobro, da se sprašujemo, koliko znamo, zmoremo ali želimo biti pristne v vseh situacijah, ki nam jih življenje ponuja. Po drugi pa se je prav tako dobro vprašati, koliko so pristni ljudje, ki so del našega življenja; presenečene boste nad spoznanjem, da je pristnih precej malo in včasih imajo tudi prijatelji prav to pomanjkljivost: niso pristni. Pristni ljudje premislijo, preden spregovorijo, in pozorno poslušajo sogovornika, torej so med pogovorom empatični. Zdaj pa malo pomislite, koliko znate same poslušati in koliko ljudi poznate, ki so pripravljeni poslušati z odprtimi ušesi, ne da bi takoj začeli nov stavek z besedami “Ja, tudi jaz …” in tako spet preusmerijo pozornost nase, vas pa res ne poslušajo, saj jih niti ne zanima.
Pristni ljudje govorijo brez strahu. Povedo, kar mislijo, in temu primerno tudi ukrepajo. Za to pa morajo vedeti, kako, kdaj, komu in zakaj povedati stvari na svoj način. Obvladati morajo prostor in ton glasu. Skratka, imeti morajo tisto, čemur pravimo socialne veščine. Socialne veščine so veliko več kot samo izražanje mnenj. Uporabljajo se za učinkovito in uspešno interakcijo z drugimi, so naš način, da se pokažemo svetu, so naša družbena izkaznica. Prikazujejo naše bistvo kot človeška bitja. Pomanjkanje socialnih veščin je lahko osnovni primanjkljaj številnih psiholoških motenj. V luči tega niso pomembne le, če želimo biti pristni ljudje, ampak tudi uživati zdravo počutje in se na normalen način navezovati na druge.
Pristni ljudje premislijo, preden spregovorijo, in pozorno poslušajo sogovornika, torej so med pogovorom empatični – če smem dodati, in se opravičujem, če zveni grobo, so med pogovorom tiho. Razumejo, da ni treba, da si dve osebi delita mnenje, vendar imamo vsi pravico biti slišani z enakim spoštovanjem. Koliko ljudi vas zna dejansko poslušati? In ali ste tudi ve dober poslušalec? Pomembno je vedeti, da življenje ni vedno jaz, jaz, jaz, včasih je tudi ti ali mi. Naša najhujša težava v komunikaciji je, da ne poslušamo, da bi lahko razumeli, temveč poslušamo, da odgovorimo. Čeprav mnogokrat niti ne naredimo koraka, da bi prisluhnili drugim.
Znati poslušati je umetnost in veščina, ki se je lahko naučimo. Pomeni pozornost in odzivanje na drugo osebo, spoštovanje njenega stališča in ohranjanje ustrezne telesne drže. Še najbolj pomembno pa je, da ne prekinemo pogovora: morda nas zamika, da zaključimo stavek sogovornika, da pokažemo, da smo razumeli sporočilo, ali da razložimo, zakaj menimo, da se moti, vendar se to lahko hitro zdi nesramno. Dodam še nekaj pomembnega: ne mislite, da vsi komaj čakajo na mnenje, včasih je tako, da prijatelj potrebuje samo ušesa in to je vse, kar lahko naredite. Bolje je, da se “ugriznete v jezik”, dokler druga oseba ne konča govoriti in morda tudi dlje.
Pristni ljudje ne marajo vedno družbe, saj se, ko je potrebno, znajo postaviti zase in jasno reči da ali ne. So mojstri asertivnosti, ene od številnih socialnih veščin. Asertivnost je obramba lastnih pravic, izražanje svojih mnenj in iskreno podajanje predlogov, ne da bi zapadli v agresijo ali pasivnost; spoštovanje drugih in hkrati spoštovanje lastnih potreb. To je zelo pomembna veščina, ker nam omogoča, da izrazimo svoja čustva in zagovarjamo svoje pravice. Ko povemo, kar mislimo, živimo bolj pristno in srečno. Prvi korak, da postanemo bolj odločne, je prepoznati svoje notranje vesolje in ga sporočiti svetu. Če smo iskrene in spoštljive, bo vse, kar rečemo, tudi prav, prav do nas in do tistega, ki nas posluša.
