Ko iščemo dom, smo pogosto prepuščeni na milost in nemilost tisoč premislekom: prostor, proračun, sobe, odprta ali zaprta kuhinja, garaža, terasa ali vrt, ena ali dve sobi, bolje v v centru ali v predmestju? Toliko premislekov, zaradi katerih smo več mesecev zaposleni in smo včasih tako zmedeni, da nas vse skupaj že mine. Če pa drži, da je »dom prostor srca«, se je treba a tem področju vedno osredotočiti nase. Preden pogledate zunaj, morate pogledati noter. Dobro poznavanje sebe, svojih potreb in jasna predstava o tem, kaj želite v svojem »gnezdu«, je bistveno za mirno življenje v izbranem domu. Nikar ne pozabimo, da je prava hiša tista, ki nas najbolje predstavlja, tista, ki govori o nas in nam daje pravi prostor, da se izražamo in živimo vsak dan, tudi v težkih trenutkih, kot je ta.
Če imamo občutek, da nas hiša, ki smo jo izbrali, ne predstavlja v celoti, ker je pretemna ali preozka, lahko postane prava ječa. Slabo počutje doma pomeni nemir in nenehno željo po iskanju dražljajev zunaj. Dom je eden od krajev, kjer preživimo veliko časa: skrb za svoj dom je torej kot skrb zase. Obstaja globoka povezava med človekom in okoljem, kjer živi, tako na makro ravni, torej na ravni kraja v širšem smislu, kot na mikro ravni, torej našega doma. Pomembno je, da poskrbimo za obe dimenziji, da rastemo in živimo v okolju, v katerem se dobro počutimo. Antropologinja Mary Douglas pravi, da je lahko umazanija doma celo simptom motnje v družbi in se je zato treba proti njej boriti. Umazanija vodi v zmedo in kontaminacijo, zato je treba vzpostaviti red. Kategorije čisto/umazano, red/nered postanejo metafora za kategorizacijo ne le okolij, temveč tudi ljudi in njihovo sprejetost v družbi.
Ko komu povem, da zelo rada čistim in pospravljam doma, ker je to zame zen terapija, me običajno pogleda prav začudeno, kot bi bila čudakinja. Na psihološki ravni se pospravljanje hiše obravnava kot način pospravljanja in čiščenja naših misli. Dejansko lahko razmere v okolju, v katerem živimo, vplivajo na naše duševno stanje: zato je urejanje dejanje, ki lahko pomaga tudi našim mislim. Podobno je lahko odlašanje in neurejeno zapuščanje hiše posledica trenutka duševnega kaosa, ki hitro in hinavsko ukrade energijo iz našega vsakdanjega življenja ter nam prepreči izvajanje drugih dejavnosti.
