Moje obleke na 41. festivalu Melodije Morja in Sonca

Zanimivo, kako je s temi prireditvami. Najprej si pod stresom dva meseca in praktično ne spiš, ko pa so mimo, jih že prvo minuto pogrešaš. Danes, ko pišem ta članek, je nedelja, nekaj ur za tem, ko se je prireditev zaključila, in že pogrešam ves direndaj okoli Melodij. Dolžna sem vam članek, ker je to že tradicija, po drugi strani pa se s temi oblekami res noro zabavam in jih prav z veseljem zbiram. Letos sem se malo poigrala tudi z barvami, ker jih zelo potrebujemo, kot odličen primer dobre energije in volje, ki naj bi zaznamovala vse poletne mesece. Da ne bom predolga: hvala občinstvu, to je edini kraj na svetu, kjer ne nehajo ploskati. Ni besed, ki bi lahko opisale, kako noro pomembno je, da so na drugi strani srčni ljudje in portoroški avditorij to resnično zmore. Hvala Tomažu in Iztoku, ker sta me nasmejala do solz, mi zapela Vse najboljše in bila resnično prava gentlemana: tega festivala ne bom nikoli pozabila. Hvala Francesci iz ateljeja Qualcosa di Blu v Trstu, ki je poskrbela za moje obleke: Francesca je moja desna roka, bližja sestra in najboljša svetovalka. Hvala Tomiju Puriču, ki je na odru skupaj s festivalskim orkestrom skozi spremljal dogajanje in bil res odziven na vse moje želje. Potem so tukaj še vsi ostali: avditorij v celoti, rtv ekipa, tonski mojstri, ki so se strpno ukvarjali z mojimi slušalkami in uhani, režiserka Tina Novak, ki vedno postavi vse na svoje mesto. Hvala Vili Andor v Ankaranu, kjer so nastale te čudovite slike. Neverjetno je biti del te zgodbe in jo doživeti vsako leto znova, kot del mene.

In seveda hvala mojim najbližjim za strpnost, potrpežljivost in besede, polne poguma. Ko imaš največjega oboževalca doma, je vedno tako, da je svet lepši.

Prva obleka “Morje in sonce”

Morje in sonce, modro in zeleno. Ta obleka je morda največji simbol festivala, ki slavi odprta vrata poletni sezoni in je prav zato oda sreči. Volančki in zelo mehka linija so bili všeč ljubi Francesci, ki jo je takoj zaznala za “obleko otvoritve” in da, imela je prav.

Druga obleka – kombinezon

Kombinezon zlato-srebrne barve, ki zelo spominja na 70. leta in je bil pravi za plesno točko, ki je sledila na odru. Povrh vsega zelo udoben in ravno prav lesketajoč. Vsakič, ko dam nase kombinezon, pomislim, da jih res premalo nosim.

Tretja obleka – prelivajoča se roza

Na njej se prelivajo odtenki oranžne in roza barve, je sočna kot pomarančni sok in noro glamurozna. Til naredi svoje in te oblike so vedno prave za svečane priložnosti. Super všeč mi je bil bogat korzet.

Četrta obleka – bleščeča sirena

Malo prosojnosti ne škodi. Nova generacija večernih oblek na sireno se veliko poigrava s tilom in aplikacijami. V tem primeru so bile v ospredju perle in bleščice. Tako sem tudi zaključila festival in hkrati še eno modno zgodbo. Zdaj grem lahko mirno na dopust. 🙂