Hiše in ulice se lesketajo od okraskov, otroci so navdušeni nad darili, trgovine nas vabijo k bolj ali manj dragocenim nakupom. A pogosto vse to ni dovolj, da bi umirili tisto tesnobo, ki nas razžira v notranjosti in nas marsikdaj tudi preseneča. Zakaj smo pred in pogosto tudi med božičnimi prazniki bolj pod stresom ali bolj žalostni? Ali ne bi to moral biti čas za sprostitev z nekaj prostimi dnevi za uživanje z družino? Kaj kvari vzdušje in predvsem kako se iz tega izviti, da si ne pokvarimo praznikov?
Po raziskavi, ki jo je objavila mreža CNBC, mesec december za najbolj stresnega ocenjuje kar 42 % anketiranih. Stvar je v tem, da ne moreš biti srečen ali sproščen na ukaz. Prazniki v vsakem od nas prikličejo spomine, pozitivno, pa tudi negativno nostalgijo. Pozitivni spomini motivirajo ljudi, da nadaljujejo s tradicijo, ki so jo vedno živeli, a praznovanje vrne tudi najgrše situacije, ki smo jih doživeli, kot je čustvena izguba ali konflikt. To se na primer zgodi odraslim, ki doživljajo ločitev in morajo med počitnicami deliti svoje otroke. Če so ločitev in odnosi med zakoncema pustili negativno sled, lahko božič postane velika kljuka, na katero se usedejo vse tegobe, ki jih nosimo s seboj.
Odziv, ki ga v nas sprožijo prazniki, je odvisen tudi od posameznikove osebnosti. So tisti, ki so vedno depresivni, a še vedno živijo svoje življenje in preživijo praznike tako, da se oklepajo ideje, da bodo prej ali slej minili. Potem so tu še tisti, ki imajo fobično osebnost in ogrožajo svojo službo ter se bojijo, zato jih lahko to, da so prisiljeni dajati darila ali preživeti preveč časa za mizo, moti in razdraži. Toda tisti, ki v tem obdobju trpijo, so predvsem tisti z obsesivno osebnostjo: to so tisti, za katere se izpiti nikoli ne končajo in božič predstavlja še en preizkus. To so ljudje, ki pridejo v krizo, ker so perfekcionisti, obsedeno skrbijo, da je vse popolno, od daril do večerje za goste, ker jim je treba neprestano govoriti, da so dobri.
Če predpostavimo, da je razpoloženje teh dni odvisno od naše osebnosti in spominov na preteklost, kako se rešiti iz tega? Ali je bolje, da smo spontani in pustimo, da se žalost sprosti, ali pa se osamimo, da se nam ni treba pretvarjati? Ameriški psihiater William James je rekel:
Depresivnemu človeku recite, naj se 20 minut smeji in ga nato vprašajte, ali je še vedno depresiven.
Kot bi hotel reči, da je včasih potrebna fikcija. Psihološki trik je v tem, da igramo vlogo zadovoljnega človeka ali pa se zatečemo k socialnemu prilagajanju. Tudi če ne delimo prazničnega vzdušja, se moramo potruditi za sodelovanje, saj se bomo morda presenetljivo bolje počutili in bomo lahko prebrodili trenutek.
Najdimo vsaj malo olajšanja s pomočjo barve
Prazniki so lahko še bolj žalostni, če smo sami, ker se je morda razmerje končalo ali je prišlo do smrti. Nesporno je, da nič, niti božično veselje, ne more pozitivno ‘okužiti’ tistega, ki doživlja stanje samote. A obstaja en način, kako najti vsaj malo olajšanja: svojemu čustvu moramo dati barvo in jo uporabiti pri oblačenju. Če se torej počutimo ‘sive’, je dobro, da se prepustimo temu stanju duha, vendar sivo izberemo za najlepše hlače in srajco, ki jih imamo, za najelegantnejši šal ali kravato.
Pojdimo ven
Pojdimo na kraj, kjer je veliko ljudi, kot je trg ali nakupovalna dvorana, se usedimo in začnimo opazovati ljudi, saj nam družbo delajo tudi zunanji dražljaji. Skratka, umika ne bi smeli uporabljati kot osebno obrambo, saj je res, da je dobro samoto prijeti pod roko, a v času, ko obred vključuje druženje, se je treba vsaj malo potruditi in celo samo hoditi. Pomoč tistim v stiski lahko pripomore tudi k boljšemu počutju: obisk socialnega centra ali prostovoljnega društva za konkreten prispevek je lahko način, kako zmanjšati težo osamljenosti.
